Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Marjan Ogorevc

Zagnani mesec dni

Potožila je, da ne more dolgo zdržati vadbe v fitnesu. Pri štiridesetih se je, ob povečani telesni teži, skrhanem zdravju in zmanjšanem zanimanju partnerja za spolnost, začela zavedati, da mora nekaj storiti. Ob možu, ki je fit zaradi redne rekreacije in zdravega prehranjevanja, se je začela počutiti manjvredno. V nezavednem ji je tlelo, kot pač ženski, ki intuitivno čuti, da bi se njen mož lahko začel zanimati za druge ženske. Ta pomisel je v njej povzročila paniko, zganila se je in poiskala tudi pomoč. Naj se začne ukvarjati s sabo, sem ji svetoval. Nato sva se lotila čustev in travm in vsega, kar jo je omejevalo; omejujoča prepričanja in zasvojenost s hrano so posledica čustvenih travm, največkrat potisnjenih v nezavedno oziroma na stran zavedanja, kjer je kupček odloženega »nebodigatreba« materiala. Terapija je bila začetek.

Pred terapijo pa je bilo takole: videla je reklamni oglas in nemudoma kupila univerzalno napravo za vadbo doma, ki omogoča, da se »maščobe čudežno stopijo in bo morala kaj kmalu zamenjati konfekcijsko številko«. En mesec je vadila vsak dan in bila v začudenje domačim. Sprva jo je nekaj dni vse bolelo in bilo je naporno, a adrenalinski naboj ob vznemirjenju in pričakovanju čudežnih sprememb njene zunanjosti jo je prikoval k vztrajanju. Bila je polna energije in zato je bilo njeno počutje odlično. Tako je bilo en mesec, potem pa je prišla kriza; telo se je uprlo, veselje je kopnelo. Zmanjšala je vadbo na trikrat na teden, čas prilagodila volji. Po treh kriznih tednih je napravo pospravila pod posteljo. Menda tam konča večina čudežnih pripomočkov iz TV-oglasov; kar je, mimogrede, dobro, tako lahko izumljajo in prodajajo nove in nove.

Počutila se je vse bolj klavrno, še posebno kadar so jo domači spomnili na njeno začetniško navdušenje, a nove naprave ni kupila, temveč našla novo vrsto vadbe v na novo odprtem fitnes centru, ki poleg naprav ponuja še skupinske oblike aerobnih vadb. Prvi dan je sedla na naprave brez načrta, samo da jih spozna. Všeč sta ji bili družba pa tudi pomoč osebnega trenerja: vodil jo je in ji svetoval pri obremenitvi, jo spodbujal, da je vztrajala. Že v prvih dneh jo je navdušil, morda ji je bil všeč tudi kot moški. Zaupala mu je, ne glede na to, da se ji je zdelo, da so obremenitve, ki ji jih je »predpisal«, včasih nevzdržne. In vendar je bilo njeno telo tudi po dveh tednih nenehno razbolelo. Do krize je prišla po enem mesecu. Na fitnes je zato hodila vse bolj poredko in počasi prenehala.

Mesec dni je kritična točka po zagonu – to ve povedati večina rekreativcev in športnikov. Zakaj? Na to vprašanje je dal odgovor eden izmed najuspešnejših atletskih trenerjev vseh časov dr. Anatolij P. Bondarčuk, ki je spremljal trening nekaj sto športnikov. Ugotovil je, da je to običajna kriza telesa: po mesecu intenzivne vadbe se v telesu zaradi adaptacijskih procesov zgodi nenadni padec psihofizičnih sposobnosti. Telo se z zmanjšanjem sposobnosti preprosto pametno odzove na obremenitve – tako se, če je vadba še naprej intenzivna, lažje prilagodi. Če kljub krizi nadaljujemo trening, ta po dveh do štirih tednih počasi izzveni in se psihofizične funkcije dvignejo na prejšnjo raven. In ne le to, celo dvigati se začno in organizem je vse sposobnejši za stopnjevanje vadbe, počutje se izboljšuje. Tisti, ki prebije krizni zid, večinoma ostane zvest svoji vadbi. Bondarčukova krovna ugotovitev pa je, da čas – mesec dni – prihoda v krizo velja le za ljudi, stare do 30 let; z leti se podaljšuje, enako čas do večjega zvišanja psihofizičnih sposobnosti. Ta amplituda se lahko raztegne tudi za več mesecev.

';