Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Špela Mezek

Vztrajaš, se boriš in na koncu zmagaš!

Pravijo, da se človekova osebnost izoblikuje nekje do dvajsetega leta.  Pri tej starosti, pravijo gnostiki, da se izoblikuje potencial človeka, ki nam omogoča sprejemanje odgovornosti in določeno mero zrelosti. Do takrat pa vsak po svoje raziskuje, trenira in greši. Razpreš krila in greš v svet, kot da je vse tvoje. Od zrelih in starejših slišiš »svet stoji na mladih«. Od vrstnikov pa dobiš lekcije najstniških in mladostnih neumnosti. Še vedno se iščeš, delaš napake, narediš neumnosti in poizveduješ. V srednji šoli se izoblikujejo prijateljstva, ki ostanejo. Kmalu pripadaš družbi in vedno bolje se začneš zavedati, da si tudi ti del družbe v širšem smislu in pomenu. Ko nimaš ne namena, časa in volje, se zaljubiš in ko ti je najlepše, se tvoje srce zlomi. Začneš se zavedati svojega telesa. Mogoče spoznaš, da spolnost ni namenjena le razmnoževanju, ampak je veliko več. Začneš se predajati užitkom, strastem in to vključiš v svoj vsakdan.

Mogoče si že ali pa še boš spoznal, da spolnost služi človekovi osebni rasti in da preko tega spoznamo sebe bolj, kot si lahko mislimo. Mediji in dogajanje okoli tebe, naredijo določen vpliv in nezavestno začnejo vplivati na tvojo samopodobo in samozavest.  Vprašaš se, če ustrezaš vsem kriterijem vizualnosti, kajti zdi se, da nasprotni spol vse bolj išče podobe iz tv ekranov in preveč pogosto idealizira svetovno znane osebe. Po tiho, z rahlo zaskrbljenim obrazom in radovednostjo, si lahko rečeš »DOBRODOŠEL V SVETU ODRASLIH«…V svetu krute realnosti, odgovornosti in krivičnosti. Še vedno si tukaj, kjer si v obdobju, ko se boriš za delovno mesto. Kar naenkrat začneš planirati. Želiš biti organiziran. Ko greš na dopust, imaš kar nekaj pogojev preden se odločiš kam.

Vklopiš razum in si kupiš avto, ker veš da boš le tako lahko samostojen, mobilen, socialen in hkrati imel možnost zaposlitve izven svojega kraja. Ko spoznavaš sebe, pa vidiš druge. Ugotoviš, da vsak izmed nas nosi »kovček« preteklosti. Zaveš se, da nekaterim ni bilo postlano z rožicami in da so preživeli veliko več kot bi morali. Ne želiš več obsojati ljudi. Izkusil si prevaro, zmoto in krivičnost. Zdaj veš, da nikoli več ne boš sodil ljudi po vizualnosti ali pa to tem, kaj ima. Gledaš le, da je človek, kot ti in da te spoštuje, kot ti spoštuješ njega. Čudno ti je in kar naenkrat se znajdeš v situaciji, ko so prisotni otroci in te le ti začnejo oponašati, kot bi »jedli« tvoje besede. Torej, če smo mi njihov vzor, njihovo ogledalo, njihovi učitelji, potem je moja dolžnost biti človek. Sposoben sem, lahko in želim biti vzor spoštovanja njim, zato ne bom nesramen in nevljuden. Vzgojen sem in moja načela, vrednote in morala so nekaj, kar me bo spremljalo celo življenje, me preganjalo in bodrilo. Nekje na pol poti, pa ti zmanjka energije, zagona, volje in časa. Ljudje okoli tebe se spreminjajo in te »zapuščajo« v zadnjem krogu. Jezen si, ker si ves ta čas mislil in bil prepričan, da ti je uspelo spremeniti ljudi okoli sebe. Začneš se pogajati sam seboj, v smislu svoje požrtvovalnosti in prilagajanja.

Ugotoviš, da imaš mejo do kar lahko brezglavo greš in do kje lahko toleriraš aroganco, nesramnost, brezbrižnost drugih. V tebi se naselita dvom in strah. Postaneš egoist, če ne poklekneš v območje pohlepa ali zmagovalec, ker lahko greš brez da bi se boril. Tvoji cilji in sanje so drugje. Tvoj pogled pa precej bolj jasen in čist. V podzavesti in nezavedno si spremenil sebe in svoj pogled. Biti sam ne pomeni biti osamljen. Spoznavaš samega sebe in se predajaš užitkom, ki si jih pogrešal. Postajaš odgovoren do sebe in drugih. Spoštuješ naravo in njeno veličino. Vedno lahko vzameš knjigo, revijo ali predvajalnik in greš v gore. Cilj je pred tabo in skozi težko vojno si uspel zgraditi trdna prijateljstva, prijeten dom in potešiti duha v sebi. Šel si, ker želiš živeti svoje sanje in jih ne le sanjati.  Pred tabo bo še vedno ogromno preprek, ampak zdaj veš, da reči NE, ni lahko, je pa potrebno. Biti svoboden in drugačen je pot po kateri hočeš hoditi. Sedaj se brez slabe vesti lahko nasmehneš svojim napakam, stvarem, ki bi jih danes naredil drugače in dejstvu,  če delam napake, sem še živ, če pa sprejmem določeno mero odgovornosti, pa sem na pravi poti, da mi uspe. Zavedaš se, da je znanje o tebi neprecenljivo. Spoznal si tudi, da notranji mir pride s selekcijo negativizma. Ljudem si rekel »adijo«, a hkrati pozdravil spoštovanje do njih. Zmaga je na mestu. Tvoja osebna zmaga pa v srcu.

 

';