Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Jaka Lucu

Vrednost socialnega kapitala v Ljubljani je med najvišjimi na svetu

Tik pred kolosalnim finančnim zlomom na Wall Streetu v drugi polovici leta 2008, je skupina italijanskih ekonomistov, ki jo je vodil Stefano Bartolini, skušala razložiti navidezno nelogično povezavo med naraščajočimi dohodki in padajočim občutkom sreče v ZDA. Italijanski ekonomisti so se trudili odstraniti in osamiti različne ekonomske in socialne postavke iz modela, ki so ga postavljali in prišli so do presenetljive, a vendarle zelo logične ugotovitve. Bolj kot so ljudje odtujeni drug od drugega, manj kot je torej socialnega kapitala v družbi, manj srečni so. Pomanjkanje socialnega kapitala je bilo za upadanje občutka sreče med Američani še bolj korozivno kot večanje prepada med bogatejšim in manj premožnim oziroma revnim slojem prebivalstva. Znanstveno dokazano je tudi, da bolj kot je človek povezan z družino in skupnostjo, v kateri živi, manjša je verjetnost za srčni napad, možgansko kap, raka ali depresijo. Ljudje, ki se družijo z drugimi, ponoči bolje spijo, živijo dlje in srečnejši so.

Naprej, švedska študija je pokazala, da so ljudje, ki živijo v monofunkcionalnih, povsem od avtomobilskega prevoza odvisnih soseskah – torej stran od urbanih središč – sumničavi celo do sosedov in je zaupanje med ljudmi veliko večje tam, kjer se ljudje sprehajajo in so stanovanja in stanovanjske hiše pomešane z bari, trgovinami in pisarnami. Dolge vožnje v pisarno in iz nje, še posebej z avtom, so vzrok vsakdanjega stresa. Mesta, ki ljudem ponujajo veliko svobode pri izbiri prevoznih sredstev, so med najsrečnejšimi na svetu. In danska prestolnica Kobenhaven sploh najsrečnejša med najsrečnejšimi. Kar 55 odstotkov ljudi se namreč – v skoraj vsakem vremenu - na delovno mesto vozi s kolesom.

Ljubljana se je v preteklih osmih letih dramatično spremenila. Dramatično spremenila na bolje. V mnogočem je postala podobna trajnostnemu razvoju zapisanemu Kobenhavnu. Tudi Ljubljana je namreč srečna prestolnica.

Postala je bolj čisto mesto. Postala je bolj zeleno mesto. Postala je celo tako zeleno mesto, da je bila junija 2014 ravno v Kobenhavnu razglašena za zeleno prestolnico Evrope. In to v konkurenci Essna (Nemčija), Nijemengnoma (Nizozemska), Oslo (Norveška) in Umeo (Švedska), torej v konkurenci mest iz držav, kjer je okoljska ozaveščenost na najvišji ravni v Evropi. Evropa je najbolj ozaveščena velika entiteta na planetu Zemlja.

Ljubljana je postala tudi turistom bolj prijazno mesto. Samo med letoma 2010 in 2012 se je obisk tujih turistov v prestolnici povečal za več kot 100 odstotkov. To ni prazna statistična številka. To je odraz turistične, poslovne in kulturne diplomacije, ki jo tudi v imenu države Ljubljana izvaja na najvišji ravni. Ljubljana je postala mesto atraktivnih javnih površin, ki – dokazano na primerih številnih evropskih prestolnic – pozitivno vplivajo na vrednost vsega v mestu. Nove ali smiselno posodobljene javne površine – tudi večje število urejenih otroških igrišč – so spontano, dan za dnem, Ljubljančane in obiskovalce povezala bolj kot kdajkoli prej. Socialni kapital – če bi za to obstajal trg socialnega kapitala – Ljubljane je med najvišjimi na svetu. Kljub temu, da ga je finančno težko ovrednotiti in ljudem težje pokazati kot vse uspešno izvedene infrastrukturne projekte, je rast socialnega kapitala v Ljubljani v zadnjih osmih letih uspeh, ki ga je treba ceniti.

';