Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Aleš Kovačič

Vosek je božja mast

Ura je pet popoldne in zunaj se mrak pospešeno preveša v temo. Kratki dnevi so skupaj s temperaturami, ki padajo kot orumenelo listje in obilno jesensko deževje, očiten in neizogiben znak, da bo kmalu napočil najbolj optimističen, lahkoten, aktiven in vesel del leta. Ne, nikakor ne gre za sarkazem, kajti letno obdobje, ki ga napove zimski solsticij in ga mnogi pričakujejo s slabo voljo, skorajda tesnobnim občutkom ali kar grozo, češ, zima prinaša mraz, mračnost, slabo voljo, pomanjkanje energije, viroze in prav nesramno zamrznjene avtomobilske šipe, ko se ti pač nekam v nov dan najbolj mudi, je pravzaprav najtoplejše. Če pustimo ob strani globalno segrevanje, je jesensko-zimsko obdobje čas, ko smo ljudje drug drugemu najbolj na voljo. Vsaj kar se tiče druženja ter preživljanja prostega časa z družino in prijatelji.

Praznikov, ki v decembrskem veličastnem klimaksu potrošniške evforije dosežejo svoj vrhunec prav z dvojcem superpraznikov, božičem in novim letom, ter drugih upravičenih razlogov za druženje in veseljačenje s tistimi, ki so nam blizu, v tem obdobju preprosto ne zmanjka, pa naj bo zunaj minus 20 stopinj in dva metra snega. Če za lečo, skozi katero ocenjujemo prijetnost in vedrino nekega koledarskega obdobja, vzamemo za nas Slovence skozi leta dodobra preskušeno in zatorej zanesljivo lestvico nerganja in pritoževanja, ki sta na vrhuncu prav v tem najbolj temačnem in mrzlem letnem času, potem je tudi s tega mazohističnega stališča kristalno jasno, da je zima za nas najbolj zaželen in nestrpno pričakovan del leta. Čeprav si tega povečini nočemo priznati.

Če je zima z vsemi svojimi domnevno negativnimi lastnostmi, ki narekujejo umirjanje življenjskega tempa, čas za počitek in kontemplacijo o dogodkih pretečenega časa, potem je še toliko bolj jasno, da je to obdobje za nas zavoljo izpiljenega in natreniranega občutka za vzbujanje slabe vesti, ki se zažene ob še tako zanemarljivem znaku letargije, preprosto zakon. Slovenci ne počivamo, ampak se družimo. Predvsem pa: mi ne filozofiramo, ampak delamo. Zato notranja potreba po aktivnosti narašča sorazmerno z intenzivnostjo zunanjih, objektivnih dejavnikov, ki nas silijo v neaktivnost. Zunanji znaki tega so subtilni in velikokrat oviti v plašč zimske teme, a pozornemu opazovalcu ne bo ušlo povečanje števila brljivk, nenavadnih zvokov in vonjav, ki se v tem času razlegajo iz kletnih prostorov naših domovanj. To je seveda vonj po stopljenem vosku in vse spremljajoča zvočna kulisa, ki spada k pripravi smuči na prihajajočo sezono. Hecni smo v tej naši obsesiji aktivnega in na trenutke histeričnega upora proti denimo prebiranju nasvetov o tem, kako prebroditi te bojda za telo tako naporne in za dušo potencialno otožne mesece, zleknjeni na kavču ob odprtem kaminu, kjer duša prede ob toplini prasketajočih polen.

Slovenec namesto tega v nekakšni sprevrženi idili uživa ob naporih v mrzli in zatohli kleti, saj je končna nagrada – brezhibno pripravljene smuči – neprecenljiva. Negujemo talismane, ki naj bi nas obvarovali pred zloveščo zimsko depresijo in pasivo. Čeprav smo deklarirano katoliške tradicije, nam duša najbolj prešerno poje, ko smo usklajeni s protestantskimi vrednotami višje storilnosti. Da so nam bližje kri, trdo delo, znoj in solze, če si sposodim besede velikega moža, ki naj bi prav tako preziral neaktivno bivanje, čeprav si nenehno želimo oddiha, bi bil lahko – in verjetno je – znak nekega patološkega stanja. A če se Američani rodijo s pravico do zavarovanja zasebne lastnine z orožjem, potem je pravica slehernega Slovenca ta, da nima pravice do brezciljnega počitka. Še posebno ne takrat, ko je to najbolj pričakovano in običajno. Zato ni čudno, da smo kot narod najuspešnejši prav v športih, ki se izvajajo v času, ko je polovica sveta v akutnem zimskem pomanjkanju energije.

Šit, zdi se mi, da se mi v sosednji sobi smodi vosek!

';