Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Tanja Drinovec, kolesarska kuharica

Trenerka iz telefona

Po dvomesečni hibernaciji je moje telo naposled začutilo posledice pretiranega negibanja, predolgega počitka in zimskega spanca. Slučajno (ob brskanju po telefonu) pa sem si prejšnji dan iz svoje otročje radovednosti na svoj pametni telefon naložila aplikacijo, ki naj bi s tekom pospešila izgubljanje kalorij. In odštevanje s trenerko se je pričelo še isti dan. Na srečo pa je taisti dan padal dež kot bi se zemlja pripravljala na vesoljni potop.  V takem se seveda ne šika in ne gre teči, vsaj ne za prvič v sezoni. Kakšna sreča. Naslednje popoldne me je naprava sredi popoldneva pričela opozarjati, da je zopet čas za moj trening. Odložila sem svojo napravo daleč stran od sebe, še bolj pa svoje misli o teku. Kljub zatiskanju oči pred resnico, se je čez nekaj časa zvok aplikacije ponovno oglasil. V svoji glavi sem se poigravala z več opcijami o preživljanju preostanka popoldneva. Opcije so bile tokrat peka nove sladice, priprava in pisanje  novega recepta za Polet, gledanja televizije, zadnja takrat za moje pojme najmanj zaželena pa je bila še tek.  Cel vihar zmedenih misli , kot je v moji glavi običajno.

Začuda sem popustila prigovarjanju trmoglave aplikacije in tokrat brez nadaljnjega in globljega razmišljanja poiskala svoja črna tekaška oblačila (za prikrivanje oblin) in copate, ki so že rahlo zaprašeni, zdolgočaseni, željni tekanja po terenu čakali v omari in se odpravila na tek po svojem običajnem, priljubljenem in utečenem tekaškem terenu.
Družbo mi je torej delala  tudi moja pametna naprava. Po vklopu aplikacije mi je gospa trenerka pričela dirigirati in diktirati tempo. Po nekaj minutah hitrejše hoje mi je ukazala tek. Za začetek  ni bilo prehudo, v nogah prijetna napetost, le v nosnicah blagi pekoči občutek, v pljučih nekaj tesnobe, v glavi pa malo stiskanja kljub idealnemu tekaškemu ne zimskemu vremenu in temperaturi sredi januarja. Ubogala sem gospo in izmenjaje hodila in tekla po njenih navodilih. Tokrat sem si izrecno zadala poslušnost in ubogljivost trenerke, saj se po toliko letih rekreativnega teka že dovolj poznam in običajno pri prvem teku v sezoni pretiravam, da bi si dokazala , da po predolgi abstinenci od teka še vedno zmorem.

Z gospo trenerko sva tekli in hodili izmenjaje, vmes pa sem opazovala svojo od prejšnje sezone rahlo povečano in obilnejšo senco na asfaltu. Ni mi vzela veselja. Gospa mi je med  zame že skoraj absolutno zmožnim tekom enkrat celo pikro pripomnila, da zdaj pa lahko začnem teči zares. Sila zabavna, sarkastična in duhovita je bila.  Tudi s to pripombo ji ni uspelo vzeti mojega veselja ob prvih prehojenih in pretečenih kilometrih, mislila pa sem si : »boš ti že videla«.
Stanje v glavi je bilo z vsakim metrom vse boljše in boljše, vse blage bolečine so dokončno pojenjale, duševno počutje pa iz minute v minut srečnejše. Če me je bilo pred začetkom teka še sram pred samo sabo in so me prevevali mešani občutki slabe vesti, jeze, zamere do same sebe ob lastni nedisciplini, lenobi in vsem zamujenim, so ti občutki z vsakim kilometrom vse bolj izginjali. Vse bolj sem postajala zadovoljna in pomirjena z vsakim korakom in trenutkom. Zamere do same sebe so bile odpuščene, jaz pa že skoraj srečna in ponosna nad sabo, da sem se končno izvrgla, končno izvila iz cone udobja in ugriznila v pravzaprav smešni izziv iz naprave.

Morda je bila motivacija sama po sebi smešna in ni prišla ravno iz mene same, kot je običajno normalno in prav. Po drugi strani pa je gospe trenerki uspelo premakniti moje zimsko speče telo, česar si še pred dobrim dnem niti v sanjah nisem upala pomisliti niti predstavljati.
Ko si zorjem prvo ledino v sezoni, pridem običajno dokaj hitro v svoje stare rekreativne tirnice. Hvala gospa trenerka za tvojo virtualno (kar običajno močno podcenjujem) spodbudo. Še bova tekli skupaj…
 

';