Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Iztok Čop

Tektonski premiki

Pozornost opazovalcev in navijačev narašča, prav tako osredotočenost športnikov. Nekaterih na čim boljšo pripravo na sam olimpijski nastop, drugih na izpolnitev ali potrditev norme zanj. Drugi so, še posebno če se jim za izpolnitev norme morajo »poravnati vsi planeti«, trenutno pod precej večjim pritiskom kakor tisti, katerih edini pomemben izpit bo »predstava« v Braziliji. Poleg športnikov se, kot že nekaj zadnjih olimpijad, z neprijetnimi nalogami ukvarjajo mednarodne zveze marsikaterih olimpijskih športov. Večina ve, da je število nastopajočih športnikov in spremljevalnega osebja na igrah omejeno. Glede na vse zahtevnejše organizacijske, v zadnjem času dodatno tudi varnostne standarde je omejitev razumljiva. Vložki organizatorjev so vse višji, včasih se zdi, da že popolnoma neobvladljivi. Celostna podpora projekta olimpijskih iger je precejšen zalogaj tudi za nacionalne komiteje, saj je nastop na igrah le sklepni del celote. Celote, ki zajema dolgoročno pripravo športnikov na čim uspešnejše predstave v dresu olimpijske reprezentance.

Zaradi stalnih sprememb (tudi) v športu so ves čas prisotne želje in pritiski po spremembi olimpijskega programa. Načeloma vsi z velikim veseljem sprejemamo nove športe v olimpijsko družino, žal pa številčna omejitev to navdušenje tudi nekoliko greni.Vse spremembe programa olimpijskih iger se namreč lahko opravijo le znotraj prej omenjenih okvirov. Število nastopajočih športnikov naj se ne bi povečevalo. V praksi to pomeni, da s sprejemom nove panoge v program olimpijskih športov svoje mesto izgubi druga panoga ali pa se na račun nove panoge zmanjša število športnikov v drugih panogah in tako ohrani maksimalno oziroma magično število.

Vse glasnejše in aktualnejše so zahteve po enaki zastopanosti spolov. Zdi se mi, da je to postal najpomembnejši cilj Mednarodnega olimpijskega komiteja, ne glede na resnični vpliv na posamezne panoge in šport.

Trditvi, da so nekatere discipline bolj moške in nekatere bolj ženske, bodo verjetno pritrdile tudi najbolj zagrizene feministke. Zdajšnje razmerje je posledica tradicije in razvoja športa in športnih panog, žal tudi dojemanja (ženskega) športa v preteklosti. Če je danes povsem normalno, da se dekleta ukvarjajo s športi, v katerih zanje še v izdihljajih prejšnjega tisočletja ni bilo prostora, to še ne pomeni, da je ta šport enako razvit kakor v moški konkurenci. Na olimpijske igre pa, vsaj po mojem mnenju, sodijo športi s tradicijo in (kot posledica) z ostro notranjo konkurenco. Bojim se, da bo (pre)hitro vzpostavljanje ravnovesja znotraj obstoječih športnih disciplin pokazalo veliko razliko v kakovosti med nastopajočimi v novih ženskih disciplinah.

Enako zastopanost spolov naj bi namreč v veliki meri dosegli že na prihodnjih poletnih igrah v Tokiu.

Čeprav z enakopravnostjo nimam težav, se mi zdi, da je dokazovanje, da ženske zmorejo opravljati enaka dela kakor moški, zgrešeno. Nikakor ne morem spremeniti mnenja, da je emancipacija zgrešila svoje bistvo. Cilj emancipacije ne bi smel biti v dokazovanju, da lahko tudi ženska teče izredno hitro oziroma dviga uteži kakor moški, ampak v vzajemnem spoštovanju.

Zdi se mi, da so ravno (agresivna) izpostavljanja žensk, ki so uspele v (pretežno) moškem svetu, pripeljala do napačnih meril uspešnosti. V življenju obstajajo dela in naloge, ki jih lahko (izključno ali bolje) opravljajo ženske, in naloge, bolj pisane na kožo moškim.

Dolgoročnejše in bolj premišljene odločitve posodabljanja programa olimpijskih iger bi bile primernejše. Doseganje enakih ciljev v nekoliko daljšem časovnem obdobju bi vodilo v dolgoročnejši razvoj novih disciplin, ki bi nato, ob premierni predstavi pod okriljem petih krogov, tudi opravičile svoje mesto.

V veslanju se je kar nekaj (nepremišljenih) poskusov dokazovanja, da za ženske discipline vlada enako zanimanje javnosti kakor za moške, izkazalo za popolnoma zgrešene.

Upajmo, da bo čim več strokovnjakov in športnic v novih ženskih disciplinah z odliko opravilo svoje poslanstvo in bomo čez štiri leta gledali čim bolj izenačene obračune za olimpijski tron.

';