Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Brane Maselj

Spremembe

Nedvomno je priljubljenost individualnega teka tesno povezana z vrednotami, ki na piedestal postavljajo zdrav življenjski slog in dober videz, oboje pa pod taktirko zahtev po višjem standardu. Te vrednote so že trdno zasidrane v našo miselnost, in kvečjemu gospodarska kriza utegne zavreti pohlep po novi pločevini in vse bolj privlačnem osebnem videzu. Medtem ko smo se desetletje in več samozadovoljno pustili zapeljevati vsakdanjim političnim puhlicam o dobri podobi naše državice in nemočno skomigovali z rameni ob vsakdanjem ropanju družbenega premoženja, smo prezrli, da čeprav kot posamezniki radi tečemo, kot družba vztrajno hodimo nazaj.

Ko sem pred kakšnim desetletjem prvič obiskal Poljsko, je bila še videti kot pred kratkim izpuščeni jetnik iz gulaga. Ceste so bile v grozljivo slabem stanju, vozila na njih še večinoma iz prejšnjega tisočletja, na deželi so kmetje marsikje še s konji vlekli pluge po rodovitnih ravnicah. Na tokratnem obisku se kar nisem mogel načuditi vsem spremembam, ki so jih Poljaki osvojili v tem času. Avtocest sicer še nimajo, vendar so avtomobilske ceste zgledno prenovljene in z dodanim odstavnim pasom tudi razmeroma varne in udobne za vožnjo. Na cestah se šopirijo prestižni avtomobili nemškega ali japonskega izvora, pročelja hiš se svetijo v novih barvah, na ulicah in v parkih pa so rekreativni tekači nekaj povsem vsakdanjega.

Seveda so še daleč od tega, da bi se v tekaško opravo vsak dan odelo toliko rekreativcev kakor pri nas, a vendar so prav rekreativci na mestnem tlaku znamenje velikih sprememb, ki orjejo nove brazde v tradicionalno, katoliško usmerjeno miselnost Poljakov. Zanje so nogomet, za njim pa speedway, odbojka, namizni tenis, košarka in seveda atletika na stadionih, ki so jih v komunistični maniri množično postavljali še za časa življenja za železno zaveso, še vedno tudi najpomembnejši športi. Toda kot je videti, je tekaška norost že zajela še do včeraj bolj ali manj zasedene in navdušene navijače nacionalnih športov.

Poljakom očitno postaja zelo mar za to, v kakšnih avtomobilih se kažejo in kakšna je njihova zunanjost. Poleg tega da vse raje tečejo na svojih maratonih, se tudi kot družba uspešno razvijajo brez znamenj kakšne recesije. Internet je, tako kot pri nas, prav na vsakem koraku.

Silovit prodor tako imenovane informacijske tehnologije je dejstvo, na katero smo se že pred časom navadili. Pomembna sprememba, ki je ne zaznavamo dovolj močno, je, da je ta tehnologija zaznamovala izobraževanje tako rekoč vseh slojev prebivalstva. Mlade generacije, sploh tiste, ki komaj sežejo s pogledom čez rob kuhinjske mize, z njo nimajo težav, videti je, kot da so se ti otroci rodili na internetu s tabličnimi računalniki v rokah. Starejše generacije pa smo neusmiljeno postavljene pred prisilo kontinuiranega izobraževanja.

Po eni strani se torej vse več ljudi posveča zdravju, videzu in počutju, po drugi strani pa sodobni svet zahteva tudi vse več sedenja pred računalnikom ali, še po staromodno, za knjigo in guljenja nekih znanj, ki ne dajejo nobenih konkretnih koristi. To, da je družba dobesedno obsojena na nenehno učenje, je gigantska sprememba naše kulture. V njej ne bodo uspevali samo mladi in lepi, ampak tudi vsi tisti, ki so bili doslej zaradi telesnih pomanjkljivosti odrinjeni na rob družbe. Nove tehnologije omogočajo prav njim, da se čedalje bolj enakopravno vključujejo v družbeno delitev dela. V družbi, ki je obsojena na nenehno učenje, postaja zmožnost dolgotrajnega sedenja najboljša selektivna genska lastnost.

Hkrati nenehno učenje postaja tudi rekreacija. Danes ni dovolj le obuti tekaških čevljev in teči, dokler ne izcedimo iz sebe vseh nakopičenih težav in skrbi. Treba je natanko vedeti, kako to narediti učinkovito in varno. Dober pripomoček za to je merilnik srčnega utripa; kako z njim sami načrtujete vadbo, pojasnjujemo tokrat v Poletu. Kako napreduje tudi poznavanje duševnosti, pa pišemo v pogovoru s psihologinjo, ki razvija tehnike intervjujev, s katerimi sega v globine športnikove duševnosti, kjer se odloča o zmagi ali porazu. Odločilno je, pravi, spoštovanje nasprotnika in odprtost za sodelovanje s soigralci. Je to morda formula, zaradi katere so danes Poljaki že skoraj pred nami, mi pa tam, od koder smo pred dvajsetimi leti tako glasno odkorakali. Na Balkanu.
 

Prispevki avtorja

';