Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska atletinja in olimpijka

Športni talent: ali je res tako pomemben?

Ali je bil moj talent resnično edino merilo za vrhunske rezultate v atletiki? Mislim, da ne. Moji občutki bi bili bolj na strani trdega dela, trme in osredotočenosti, da dokončam že začeto delo. V knjigi Športni gen se David Epstein loti raziskovanja elitnih športnikov in ena od ugotovitev je t.i. pravilo 10 tisoč ur, ki predpostavlja, da je za športni uspeh potreben trd trening od zgodnjega otroštva. Po njegovi tezi lahko vsak postane vrhunski športnik, če bo trdo treniral 10 tisoč ur, približno 10 let svojega življenja.

Ko pogledam moje prelomnice v športni karieri in kaj je botrovalo temu, da sem sploh dosegala vrhunske rezultate v atletiki, je bil eden ključnih dejavnikov dober mentor, ponavadi je bil v vlogi trenerja. Ko trenerja ni bilo več, sem mentorje najela za določeno obdobje. Pomembno je bilo tudi okolje iz katerega sem prihajala. Sem otrok iz povprečne delavske družine in sem večino svoje rane mladosti preživela na vasi. Mislim, da mi je tekanje za kravami, zaletavanje v električne pastirje, plezanje po drevesih in "rabutanje" sosedovih češenj, bežanje pred vaškim farjem, ko smo zvonili sredi noči in skrivanje in pojanje po gozdovih kaj kmalu nabralo potreben začetek za mojo tekaško kariero. V nasprotju z večino današnjih otrok, ki sedijo doma, za tablicami, računalniki, televizorji - v prihodnosti bo iz tega izhajajoči svet res težko rojeval vrhunske športnike.

Športna statistika se že nekaj desetletij dogaja v afriških državah, na Karibih in v Latinski Ameriki, kjer je izjemnih rezultatov vsako leto več, saj jih kapitalizem še ni dosegel v takem obsegu, kot nas Evropejce in Američane. Za nerazviti svet (jaz ga imenujem čudoviti svet) je športni rezultat merilo za izboljšano življenje.

Moj znanec  Mulaudzi, odličen 800-metraš iz Južnoafriške republike, je prihajal iz geta v Johannesburgu. Imel je resnično veliko željo po uspehu in ta želja ga je pripeljala do zlate medalje na svetovnem prvenstvu. V prihodnosti bo takih zgodb samo še več, če naša celina ne bo drastično uvedla v šolske telovadnice vsaj dodatne ure gibanja.

Če povzamem: se resnična narava športnega uspeha kaže v naravi (talentu) in vzgoji (treningu)? Zelo pomembno j,e s kakšnim trenerjem se bo otrok prvič srečal v svojem športu. Ali mu bo trener znal predstaviti pravilno tehniko panoge, ga vodil na začetku skozi igro, da kasneje ne pride do zasičenosti? Naslednji trener  naj bi nadgradil tehniko v določeni športni panogi, ga naučil discipline, vztrajnosti, etike. Problem nastane, če otrok že pri prvem trenerju dobi pomanjkljivo znanje in se to prenaša skozi njegovo športno kariero. Kako boš SIJAL kot elitni športnik? Slej ko prej se bodo pokazale razpoke na pročelju.

Pomemben vidik, ki ga je potrebno upoštevati pri doseganju vrhunskega rezultata, je tudi sposobnost predvidevanja. Ta vrlina je še kako pomembna pri ekipnih športih, kot so košarka, rokomet, basebal. Moje izkušnje predvidevanja so se izkazale predvsem pri koncu moje kariere, ko me sotekmovalke niso več mogle neovirano prehitevati.

Zanimivo je, da ti ta čudovita lastnost ostane tudi po športni karieri. Večina bivših vrhunskih športnikov, s katerimi sodelujem, ima neverjeten fotografski spomin, zmožnost predvidevanja določenih situacij ali namer posameznika. Predstavljajte si, kako olajšano je delo s takimi posamezniki.

Na koncu bi rada omenila, da športni talent je nek pokazatelj prednosti v karieri posameznika, ki te bo pripeljal do članskih vrst v svoji panogi. Potem, ali pa že prej, je potrebno resno delo, ustrezni pogoji za izvedbo treninga, izklesan karakter, osredotočenost cilju za dosego vrhunskega rezultata.

Pa še nekaj je zelo potrebno pri resnični naravi uspeha: če imaš talent in te v mladosti trenerji, starši, sorodniki-mentorji ne vodijo mimo prelomnic adolescence, neuspehov, upada motivacije, potem  boš kaj hitro zaključil obetajočo športno kariero.

In tega si želim, da bi bilo v Sloveniji vedno manj.

';