Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Aleš Kovačič

Šport je k***a

Šport in politika sta morda samo na prvi pogled nenavaden par. To seveda ne bi moglo biti dlje od resnice, saj če ne drugega, so že antične olimpijske igre sestavljale discipline, ki so del doktrine vojskovanja, in še danes je tako. Vojskovanje pa je, kot je že ponarodelo znano, samo nadaljevanje diplomacije z drugimi prepričevalnimi sredstvi. Pri tem odnosu kajpak ni nepomembno, da je želja po obstoju razmerja obojestranska. Kar je pač logično, saj so takšne tudi koristi.

Politika ponavadi ta odnos izkorišča za promocijo in utrjevanje oblasti vladajoče nomenklature, medtem ko ima šport na drugi strani velike koristi zlasti s stališča denarnih in infrastrukturnih sredstev, za katera se zdi, da ima ta dejavnost neskončno velik apetit. Ta izrazito lakajski odnos športa v razmerju do politike oziroma oblasti ima poleg konkretnih monetarnih, kadrovskih, infrastrukturnih in še kakšnih koristi tudi druge, bolj simbolične razloge in zato tudi genezo.

Šport, podobno kot diplomacija, namreč ni nič drugega kot družbeno ne samo sprejemljiva, ampak tudi promovirana oblika tekmovalnosti oziroma vojskovanja. Zakaj torej takšen gnev, moralno zgražanje in obsojanje terorističnih napadov, ki si za cilj svojega početja izberejo prav domnevno ideološko neobremenjene amaterske športne prireditve, kakršna je bil recimo nedavni maraton v ameriškem Bostonu?

Dejstvo je, da je dosedanje promiskuitetno pečanje s politiko tako »umazalo« šport in njegove manifestacije, da je v svoji kratkovidni želji po napihovanju mehurčka lastne vrednosti, popularnosti in pomembnosti vsaka športna prireditev postala legitimna teroristična tarča. V očeh teroristov so za njihove namene presenetljivo najprimernejše prav takšne lokalne amaterske prireditve, kakršen je recimo maraton. Šport in rekreacija vedno in povsod, ali kako že?

Če so Američani in drugi podpisniki vilniuške deklaracije (med njimi je bila tudi Slovenija) napovedali totalno vojno nečemu tako vseobsegajočemu in hkrati brezobličnemu, kot je terorizem, ki je botroval donkihotovskim zavezniškim križarskim pohodom po Bližnjem vzhodu in Aziji, potem je jasno, da tudi njihovi (naši?) nasprotniki ne bodo izbirali svojih komunikacijskih in prepričevalnih metod. Še več, počasi jih bodo dodelali, racionalizirali, in sicer tako, da bodo z najmanjšim vložkom in tveganjem dosegli največji možni učinek. Maraton tako ne bi mogel biti ustreznejši kandidat.

Kot smo se razpisali na naslednjih straneh Poleta, sta čečenska brata Carnajev hote ali – bolj verjetno – nehote zapisala novo poglavje v knjigi mednarodnega terorizma. Nasprotno od napadalcev zloglasnega 11. septembra sta si brata za cilj izbrala tarčo neznatnega strateškega pomena. Ali je res tako? Morda imamo takšen občutek mi, ki na teroriste zremo skozi oči stare interpretacije terorizma, ki naj bi se loteval napadov na tarče velikega strateškega in simbolnega pomena, ne pa nekih benignih amaterskih prireditev. Vendar sodobni terorizem razume, da je šport ne samo jezik politike (in vojskovanja), ampak da sta šport in njegova priležnica rekreacija temelja najvišje vrednote na Zahodu – zdravja.

Zato ima bombardiranje takšnih ciljev veliko večji negativni učinek na občutek splošne varnosti. Hkrati pa v sebi nosi močnejšo simboliko trdoživosti, iznajdljivosti in neusmiljenosti terorizma kakor recimo rušenje stebrov ameriške gospodarske in vojaške (politične) moči.

Kljub majhnemu številu žrtev sta bombi v Bostonu nosilki izjemno močnega simbolnega sporočila, in sicer, da Američani ne samo v svoji lastni državi in na delovnem mestu, ampak tudi v lastnih domovih nikoli več ne bodo našli varnosti. Grozljivo in nelagodno spoznanje. Toda ali tega sprevrženega sporočila z vsakim podrtim domom domnevnih teroristov vsak dan ne razglašajo tudi ameriška brezpilotna letala?

';