Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Gregor Šket

Slovenija kot Walmart

Amerika mi je od nekdaj všeč. Priznam. Čeprav se sliši plehko, površinsko, snobistično, materialistično. A v resnici ta simpatija ni nič od naštetega. Izvor te naklonjenosti nikakor niso njihovi vojaški (ne)uspehi in zunanja politika. Ne, v moji glavi Amerika pač simbolizira možnost svobodne izbire, neštete priložnosti, podjetnost, ambicioznost ... Že dolgo vem, da večina stereotipov o Ameriki ne drži. Ne, še zdaleč niso slabo izobraženi, v kavbojke in superge oblečeni razvajenci ... Nasprotno od Evrope, kjer je na vsakem koraku možno začutiti spanje na lovorikah večtisočletne zgodovine, ki se kaže v neizmerni utrujenosti, tam na drugi strani Atlantika še vedno občutim svežino, lahkotnost in predvsem prepričanje, da nič ni težko in da je vse mogoče.

Predvsem pa moje navdušenje nad Ameriko izvira iz enostavnosti in neomejenih možnosti, ki jih ponuja. Pač ne komplicirajo. Ulice in avenije imajo raje kot po politikih poimenovane kar s številkami, vlogo za potni list lahko oddaš na vsaki pošti, na semaforju lahko tudi pri rdeči luči zaviješ na desno ... Verjetno ni naključje, da so se tam zgodile vse tiste skoraj pravljične zgodbe o uspehu. Veselje, strast in predanost so skupni imenovalci »american dreama«. Skoraj vse slavne ameriške blagovne znamke od Levi’s in Forda do Appla in Tesle izvirajo od tam. Tisti izjemni posamezniki, ki jim je že v zgodnjem otroštvu začelo preskakovati v glavah, so pač izrabili svojo nadarjenost, jo združili s svojimi sanjami in imeli srečo, da so lahko začeli ustvarjati v stimulativnem okolju, kjer jih ni na vsakem koraku poskušal spotakniti kakšen zagrenjen, tečen, življenja naveličan in na ves svet jezen uradnik.

Vem, vem. Ni vse zlato, kar se sveti. Tudi Amerika ima svojo, recimo ji, (pod)povprečno plat. Ta ni tako glamurozna in svetleča. Njihova družba je zelo razslojena in še zdaleč njen pravi obraz ni le Peta avenija, ampak tudi vse tiste stranske ulice, ki jih večina noče videti in se jim raje izogiba. Dejstvo je, da Amerika brez debele denarnice ni tako prijetna dežela. Če so Gates, Ellison, Jobs, Musk in številni drugi uspešneži, ki so s svojimi idejami postali milijarderji, sinonim bleščeče se Amerike, ima tista druga Amerika tudi svoj zaščitni znak. Ko na primer iz frajerske trgovine Whole Foods, kjer je vse, kar je na policah, zdravo, eko in šik, vstopiš v Walmart, v trenutku dobiš občutek, da nisi v isti državi, da si prišel v drug svet. Dobrine so tam že na prvi pogled bolj cenene in tudi kupci niso tako nasmejani. Walmart je gigantska veriga trgovin, imajo več kot enajst tisoč lokacij. Poleg tega je največja zasebna zaposlovalka, ki na različnih koncih sveta daje delo več kot dvema milijonoma ljudi. Je trgovina, kjer lahko kupiš vse od tablete in piškotov do pohištva in avtomobilskih gum. A v bistvu tam ne moreš najti ničesar lepega, nadpovprečnega, izvirnega. Walmart je v svojem bistvu senzacionalističen, poceni in hkrati cenen, masoven, neizviren, nevitalen, je vse, a pravzaprav nič ...

A dejstvo je, da trende, standarde in novosti kljub vsemu postavlja vse tisto, kar simbolizira Whole Foods. Američanom je že od nekdaj jasno, da rešitev ni v cenenosti, da ambicioznost in podjetnost nista nekaj, česar bi se moral sramovati ali celo skrivati, ampak nekaj, kar krivuljo vleče navzgor, zato to spodbujajo in pozdravljajo na vsakem koraku.

Ta primerjava med Walmartom in Whole Foodsom je uporabna tudi za našo deželo. Tako dobre, prijetne in lepe verige trgovin, kot je Whole Foods, pri nas sicer sploh nimamo. Imamo pa kar nekaj takšnih, ki bi so povsem primerljive s Walmartom. A ta primerjava ne deluje le na ravni »špecerije«, ampak na ravni celotne družbe. V bivši skupni državi smo bili Whole Foods, in ker nismo želeli postati Walmart, smo šli na svoje. Takrat ko smo sanjali o lepši samostojni prihodnosti, smo imeli vizijo, da bomo še naprej nadpovprečneži. Da bomo nekakšna nova Švica, smo govorili. A v dobrih dveh desetletjih smo počasi postajali Walmart. Sploh se nismo zavedali, da drsimo v povprečje in še niže. In zdaj smo tu, prestrašeni, zaskrbljeni in obupani. Imamo neke samooklicane voditelje, za katere vemo, da niso pravi, hkrati pa se jih ne znamo znebiti. Točno vemo, kdo so tisti, ki so nas zapeljali v slepo ulico, a jih nočemo kaznovati. Še naprej gledamo v tla, ko si izmišljajo nove trike, ki jim še otroci ne bi nasedli. Dokler bomo takšni, bomo še naprej Walmart. Za to da bi bili Whole Foods, pa potrebujemo več poguma, volje in dela, in tudi veselje do tistega, kar počnemo in s čimer se ukvarjamo, nikakor ne bi škodilo ...

';