Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Brane Maselj

Projekt starost

Novo leto je vedno idealna prelomnica, ko si obljubimo, da bomo začeli na novo. Kar koli. Kar pa seveda ni tako preprosto kot obračati liste na koledarju. Prvi januar je pač samo še en dan v dolgem nizu dni našega življenja, je nadaljevanje prejšnjega dne, meseca in leta. Ne samo zato ker se koledar ponavlja, ampak zato ker smo navajeni tako uravnavati svoje življenje, kot da gre za neko nepretrgano zgodbo od rojstva do smrti.

Naučeni smo, da je naše življenje neka zgodba. Od začetka, do koder pač seže spomin, se doživljamo skozi neke dogodke, ki jih možgani sproti lepijo v neko zgodbo – našo življenjsko zgodbo. V njej potem iščemo svoj smisel, ker nam kot človeškim bitjem brez smisla ni mogoče živeti. Svoje življenjepise, pa tudi življenjepise drugih ljudi vedno pišemo kot neke zgodbe, ki se dogajajo v času, in so potem tako lepo razvrščeni in po neki logiki urejeni.

Vsak dogodek, ki se ga zavemo, naši možgani hitro vpišejo v neko spominsko polje, kjer so že podobni dogodki, tam jih primerjamo, nezavedno in zavedno, analiziramo in umeščamo v kontekst neke zgodbe, to je neke predstave, ki jo imamo o sebi. In smo na neki način potem ujetniki teh predstav o svojih življenjih. Na vsak način hočemo iz njih ustvariti življenjsko zgodbo. Tako ustvarjamo svojo resničnost in identiteto. Na to, kakšno predstavo naj bi človek imel o tem, kakšna osebnost je, pa vplivajo vnaprejšnje definicije družbenih okoliščin, kakor jih pač že doživljamo. Samega sebe si pojasnjujemo tako, da povezujemo in urejamo življenjske dogodke in iz tega sestavljamo samopripoved.

Narativni psihologi so ugotovili, da s samopripovedmi konstruiramo in spreminjamo svojo realnost, oblikujemo identiteto in tudi usmerjamo svoja dejanja v prihodnost. Ne pozabimo, da je vsaka pripoved konstrukcija človeške domišljije, in takšna konstrukcija prek samopripovedi postane tudi življenje.

Psihologi so tako kot vsi drugi žrtve opisovanja človeškega življenja glede na starost. Življenje razdelijo na starostna obdobja in v okviru teh določajo neke vsakokratne smisle, ki jih določijo glede na pot, ki jo z malo sreče utegne to življenje še prehoditi. A kakšen smisel določiti ljudem v starosti, če pred njimi ni ničesar več, predvsem ni več starosti, ki bi jih čakala v prihodnosti? Prav na koncu torej zadeve postanejo nesmiselne. Naše zgodbice se ne izidejo več. Zato v mlajših in zrelih letih razmišljanja o starosti odrivamo na stran, počasi pa neizbežno vse bolj prihajajo v ospredje našega življenja. Ne glede na to smo ljudje nagnjeni k temu, da zelo težko sprejmemo, da se staramo oziroma smo stari. Prav tako malo kot o osebnostnem staranju razmišljamo o staranju prebivalstva. Kot pišemo v okviru tokratne osrednje teme, bo odstotek deleža starejših prebivalcev v Sloveniji nekje v letu 2020 dosegel že petino starejših od 65 let.

To spremembe bodo močno vplivale na našo družbo in nas kot posameznike. Računanje s tem, da je starost še pred nami, se za marsikoga ne bo več izšlo. Hkrati se dogaja tudi, da je starost premaknila svoje meje močno navzgor. Danes so šestdesetletniki pogosto tako ohranjeni kakor včerajšnji petdesetletniki. Celo v vrhunskem športu, ki neusmiljeno temelji na izkoriščanju mladostne moči, so v nekaterih panogah, kot tudi pišemo, trdo zasidrani štiridesetletniki in celo starejši.

Pomembno je torej pogledati na življenje z druge perspektive in izbrati nove, no, druge ključne točke, ki določajo naše življenjske zgodbe. To je seveda teže kakor odtrgati list na koledarju, a morda je začetek leta kar pravi za kaj takšnega. Kitajci imajo navado reči, da pomeni milimetrski odmik od smeri na začetku tisočkilometrski odklon na koncu. Če lahko svojo življenjsko zgodbo vsaj malce spremenimo na bolje s kakšno majhno, na videz nepomembno odločitvijo, storimo to zdaj. Ta hip.

Prispevki avtorja

';