Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Jaka Lucu

Prevc hladen kot Stenmark

Veliki švedski smučarski šampion Ingemar Stenmark je bil le za trenutek tiho, vendarle se je v skoraj dveh urah zelo odkritega pogovora zelo odprl in v resnici že s prejšnjimi odgovori na vprašanja gradil pot temu, najpomembnejšemu, bistvenemu.

»Tistemu, ki je zares vrhunski športnik, odličnjak med vrhunskimi športniki, tistemu, ki si je na jasnem z ambicijami in je zato pripravljen objeti tudi pritisk, tistemu na olimpijskih igrah ne more spodleteti. Če mu, potem preprosto pomeni, da ni tako zelo dober kot je mislil ali so mislili drugi,« je dejal Stenmark, ki ni za časa kariere skoraj nič govoril. je pač vedel, da se z besedičenjem izgublja energija. Če si tip kot je bil on.

V mesecih, tednih in dneh pred olimpijskimi nastopi si je Peter Prevc, ki je že lani na svetovnem prvenstvu v Val di Fiemmeju osvojil bronasto in srebrno kolajno, želel le miru. Kolajno so mu vnaprej okoli vratu obešali drugi, jasno, bil je četrti na Novoletni turneji štirih skakalnic in na vrhu ali tik pod njim v skupnem seštevku svetovnega pokala in njegova forma je bila stabilna. Da do nje pride razmeroma počasi. A jo potem dolgo drži. Tako je v pogovoru za redno izdajo Poleta pred štirinajstimi dnevi ugotavljal Jelko Gros, ki je na vrhuncu moč vodil Primoža Peterko do dveh zmag v skupnem seštevku svetovnega pokala. Ne tudi do olimpijskih kolajn v Naganu 1998. Peterka je bil peti in šesti.

Prevc se je na treningih na mali skakalnici na Rdeči poljani do tekme seznanjal z napravo. Ne, niti približno mu ni bila pisana na kožo. Ko je bilo treba, je stal tam zgoraj, na pozen ruski večer, brez vnaprej pripravljenih podzavestnih izgovorov in gledal usodi v oči. Prijatelja sta, Prevc in usoda, izbral si jo je sam in ji vse, zares vse, tudi podredil. Torej, če ima človek vizijo, da bo uspel v vrhunskem športu, hodi zgodaj spat. Preprosto pravilo preprostega fanta in velikega moža.

In je vedel, kot je nekoč vedel Stenmark. Da bo sam s seboj pomirjen, ko bo imel – ne glede na vse – okoli vratu olimpijsko kolajno. Tisto, ki si jo bo na dan tekme, ko je treba aktivirati vse osebnostne potenciale, tudi sam dal obesiti okoli vratu. In je šlo, seveda je šlo, Prevc je namreč šampion, na mizi eksploziven, v zraku miren, podoba izjemne elegance, skoraj popolne usklajenosti, Prevc kar spada v zrak, tam je kot Michael Phelps v vodi. Doma.

»Zelo sem vesel, da se je vse skupaj poklopilo v pravem trenutku. V prejšnjih dneh sem se trudil, delal napake, a pogovori s trenerjem so pomagali, da sem se sestavil,« je Prevc povedal po olimpijskem uspehu, po srebrni kolajni.

Tudi.

»To je bila posebna tekma, slovenski hokejisti so naredili odlično vzdušje. Kar ne morem si oddahniti od tega veselja, nočem preveč razmišljati, uživati želim v teh trenutkih. Ne vem, kaj pomeni. To me vprašajte čez kakšen mesec ali leto. Sam zase lahko rečem, da iz tekme v tekmo in iz sezone v sezono napredujem.«

Prevc bo seveda šele ob koncu kariere ali celo še kasneje vedel kaj vse mu je uspelo, kako zelo dober je bil. Danes sluti. Sluti tudi, da ni na vrhuncu. In gre zato iz tekme v tekmo. Na mali skakalnici je bil srebrn. Gre iz tekme v tekmo in napreduje. V soboto 15. februarja 2014 bo tekma na veliki skakalnici. Povedati več, bi bilo nepotrebno kurjenje energije.

';