Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Andrej Jaklič

Pot je za vedno

Ko je 22. februarja 1942 italijanska vojska začela okoli Ljubljane napeljevati bodečo žico, ji nikakor ni bilo jasno, kaj s tem počne. Čeprav je bil cilj jasen, nadzorovati gibanje ljudi in blaga iz in v mesto ter osamitev odporniškega gibanja, je povzročila ravno nasprotno. Kljub temu, da je bilo mesto ograjeno dobrih 1100 dni, da je obroč branilo 69 večjih bunkerjev od skupaj 206, da je bil obroč dolg slabih 30 kilometrov, je komunikacija mesta z okolico potekala. In to v obe smeri.

Danes, 59 let od "padca" obroča je komunikacija med mestom in okolico nemotena, intenzivno vrvenje pa poteka tudi po sami trasi, kjer je meja nekoč potekala. In to je tisto, kar si tedanji okupatorji gotovo niso predstavljali. Da lahko nekaj, kar ima namen omejevati, postane nekaj, kar v bistvu povezuje, združuje. Kako se lahko negativna sila spremeni v pozitivno.

Pot (nekoč tudi: spominov in tovarištva) je danes pravzaprav demilitarizirana cona, ki že desetletja uspešno nevtralizira negativno vlogo, ki jo je imelo takratno omejevanje svobode. Je antipod nesvobode.

Kajti: kar je nekoč določalo omejevanje gibanja, ga danes vzpodbuja, kar je nekoč napeljevalo na stagnacijo, danes pospešuje razvoj, kar je bilo nekoč težnja k pasivnosti, je danes obratno, vzpodbuda za aktivnost.

Moč poti, ki se vije po sledeh zla, ki ga je sejala druga svetovna vojna, je poleg tega še bistveno večji kot zgolj pozitivno delujoč na organizem. Ne eni strani vedno znova opozarja na dogodke iz polpretekle zgodovine, hkrati pa sporoča, da jih je nujno potrebno preseči. Da jih je treba prerasti, da so dejstva zgodovine nekaj, kar sicer je, ni pa nujno tisto, kar določa aktualni trenutek.

Pot je danes, kljub prazničnem času, ob katerem se povsem konkretno pohod odvija, popolnoma apolitična in hkrati s tem že eden najmočnejših političnih dejavnikov. Političnih predvsem v smislu združevanja, ne ločevanja, homogenosti ne parcialnosti, apolitičnosti ne strankarski pripadnosti. 

Pot je tako pogled, usmerjen v prihodnost, je nenehno gibanje. Gibanje pa je nekaj, kar se vedno odvija v določenem času. V času, ki se vrti zgolj in samo naprej. Pot je za vedno. 

';