Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Jaka Lucu

Poletov blog: Tedni kot jih je malo

Med dopustovanjem v hrvaški Istri, kjer nisem imel dostopa do slovenskih programov in zato tudi do ogleda prvih treh tekem slovenske košarkarske reprezentance ne, je bila seveda osrednja tema kvalifikacijska nogometna tekma med Srbijo in Hrvaško v Beogradu. Tekma torej, ki je presegla zgolj športni prestiž, četudi razmere že dolgo niso več dramatične. Da bodo navijači Crvene zvezde žvižgali hrvaški himni, to je bilo za pričakovati. Srbska diaspora namreč žvižga vsem himnam, tudi v državah, kjer so državljani in živijo dobro.

Srbi so zaradi neuspešnega in nepriljubljenega selektorja Siniše Mihajlovića in ponesrečenih kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Braziliji srečanje vzeli zadržano. Dolgo se je celo zdelo, da bodo prodali le 10.000 vstopnic in bo na stadionu malo več ljudi kot varnostnikov in policistov. Jasno, srečanje ni odločalo skoraj o ničemer, vsaj za Srbe ne. In so seveda srbski mediji raje poročali o srbski košarkarski reprezentanci in evropskem prvenstvu v Sloveniji ter o Novaku Djokoviću in odprtem prvenstvu Združenih držav Amerike v tenisu, o ekipi in posamezniku torej, ki praviloma dosegajo izjemne uspehe.

To, da se v Srbiji več kot o nogometu piše o košarki in tenisu, to, da je tolažba vsake države, v kateri je reprezentančni nogomet v krizi, je zapisal kolumnist Sportskih novosti Roberto Matteoni. Jasno, Hrvati imajo dodatne kvalifikacije za uvrstitev v Brazilijo zagotovljene, Srbi so izpadli, Hrvati v New Yorku niso imeli kandidati za grand slam naslov, Djoković je najboljši igralec sveta, Hrvati in Srbi so na evropskem prvenstvu v Sloveniji, a tam so reprezentance vseh bivših jugoslovanskih republik in vendarle je Brazilija 2014 največji cilj vsake nacije, ki nekaj da nase.

Slovenija je v teh septembrskih tednih v izjemnem položaju. Kot gostiteljici evropskega prvenstva ji gre tudi na parketu razmeroma dobro. In še nogometna reprezentanca je nenadoma sredi rezultatskega mini vstajenja. Ne rabimo nobene tolažbe torej, le veselimo se lahko.

';