Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Jaka Lucu

Poletov blog: Lahko te pošljem v ...

Prejšnji konec tedna je prijatelj, ki sicer živi na Dunaju in ima v veliki mednarodni korporaciji ugleden položaj, v idiličnih Brdih praznoval štirideseti rojstni dan. Ker se poznava nekaj deset let, ker sva nekoč bila člana teniškega kluba ljubljanske Olimpije in ker so moji sošolci iz bežigrajske gimnazije postali njegovi prijatelji in so to ostali do danes, sem pri Gredič srečal tudi nekaj njih, mojih sošolcev. S temi je vez zaradi tistih štirih najobčutljivejših let odraščanja v najstniški dobi posebna. Skoraj intimna, četudi se vmes ne vidimo, kaj šele slišimo, tudi po leto dni. Oni se, skoraj vsak dan, jaz sem v prostem času rad sam, kot takega so med vedno dojemali in sprejemali in zato smo tudi dobri prijatelji. A ko sem jih opazoval v Brdih, in ne nismo sedeli za isto mizo, ko sem opazoval njihov smeh, njihovo nazdravljanje, njihove predvidljive šale, mi je nenadoma postalo jasno, koliko mi v resnici pomenijo, bil sem ganjen, ne do solz, ne patetično, preprosto vesel, da so, da nas je življenje nekje postavilo skupaj in sedaj vsak po svoje piše svojo zgodbo.

Večer se je v noč preprosto moral prevesiti z zgodovinskim fotografskim prerezom življenja slavljenca. In spet so se pojavili trenutki nevidne povezanosti, ko je bilo dovolj pogled na fotografijo izpred dvajsetih let in so se med mnogimi pojavili znani, ki jih nihče že dolgo ni videl in je bil spomin v glavah isti in komentar tudi. Tako pač je.

Potem, ko je v kozarcu obešenjaško vrtel vino in so se vrteli hiti iz osemdesetih in devetdesetih let dvajsetega stoletja, je k meni pristopil sošolec, ki je na moji levi sedel štiri leta bežigrajske gimnazije.

»Ti si pravi prijatelj,« je dejal. »Kadarkoli te lahko pošljem v pizdo materino in mi ne boš zameril. In jaz tebi tudi ne, če me ti pošlješ v isto smer.«

Bi močno vez sploh lahko bolje opisal, bolj intimno, na svoj obešenjaški način?

';