Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Andrej Toš mlajši

Poletov blog: Kalifornija? Obljubljena dežela razočaranj

Predstava o eni za življenje in delo najbolj želenih držav na svetu je dejansko masterpiece velikih mojstrov marketinga. Kalifornija je enostavno "must see attraction", seveda, če slučajno niste študent in ne zardevate, ko vas na vsakem koraku vprašajo "What is your budget?".

Kalifornijo so mi naslikali kot toplo in sončno deželo s privlačnimi plažami, dejansko pa sem v štirih poletnih  mesecih mojega bivanja v San Franciscu le redko doživel več kot 16 stopinj. In zato sem na peščenih plažah Pacifika pač videl uživati zgolj - morske leve. Kalifornija je lahko raj na zemlji, če si to, kar ponuja,  lahko privoščiš. To je dežela najboljših vin, najbolj luksuznih hiš, najdražjih avtomobilov, dežela bogatih in slavnih. Z vso to spretno ustvarjeno iluzijo  in slavo si zagotavlja nenehen pretok kapitala za industrijo zabave, turizma in v zadnjem času tudi industrijo visoke tehnologije. Gospodarsko se držijo dosti bolje od večine drugih držav. Z javnimi izdatki gradijo velike namakalne sisteme in puščavo spreminjajo v prostrana rodovitna posestva velikih farmarjev. Na videz fascinantno. Pod površjem pa se skriva neprijeten del življenja večine ljudi; del, ki ga ne odražajo številke enormnih prihodkov posameznikov in tisti del, ki navadno ostane prikrit turistom.

Žrtve, ki jih terjata takšna blišč in brezobzirna težnja po učinkovitosti se odraža v brezvoljnosti povprečnega človeka, v ogromnem številu duševno bolnih ljudi, v razširjenosti drog in kriminala in v splošnem mračnem vzdušju. Ob sprehodu skozi San Francisco je več možnosti, da srečate nekoga, ko bo lajal na vas kot pa nekoga, ki vam bo vrnil prijazen pogled. Ulice so polne brezdomcev, nevarnih duševnih bolnikov in pripadnikov različnih tolp. To niso le lenuhi in izprijenci; to so na primer vojni veterani, ki zaradi poškodb  (telesnih in duševnih) niso sposobni dobiti službe in množica drugih nesrečnikov, ki jih izpljune načelo" Only the best, forget the rest". Taki svojo odrešitev pogosto najdejo na robu mostu Golden Gate, ki je znano prizorišče samomorov; policija beleži vsaj tri do štiri skoke na teden. Da bi povečali varnost povečujejo nadzor na vsakem koraku. Pozabljajo pa na opozorila, ki jih je pred stoletji izrekel ustanovitelj Združenih držav Amerike, Benjamin Franklin: "Tisti, ki bi žrtvovali svobodo in zasebnost  zavečjo varnost, si je ne zaslužijo in bodo na koncu izgubili oboje". 

Skratka; v primerjavi z Evropo se mi Kalifornija zdi kot nadut najstnik: mlad, lep, drzen, vendar neprijeten in zaslepljen. Ne zavedajo se, da nikoli niso in tudi še nekaj časa ne bodo imeli tistega, kar še vedno v veliki meri ima Slovenija (navkljub slabšemu ekonomskemu stanju):  to je še vedno pristnega človeka, visoko varnost in zasebnost, relativno visoko kakovost življenja in tople poletne noči.

';