Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Miroslav Braco Cvjetičanin

Oče šiva

Če pomislim, smo tega početja vešči zgolj v Sloveniji. Škrtost nas je prislilia v dejanje, ki se mi danes zdi romantično. Tabular ima všito zračnico, zato moraš eno plast gumirane tkanine odšiti, da bi zaflikal, kot kondom debelo zračnico in potem zašil nazaj. Če si bil pri tem početju spreten si se izognil bulastega poskakovanja gume na obročniku. Da. To počnem še danes. Ne, zgolj zaradi tega, ker si še vedno težko privoščim tabularje, temveč zgolj zaradi ohranjanja tradicije. Otroka me gledata in se čudita. Očetu se je zmešalo. On šiva! Jaz se smehljam in spomin mi uide na čase, ko smo Rusom, Čehoslovakom, Poljakom, Romunum, Bolgarom, Turkom, Grkom, nosili Leviske in usnjene jakne iz Trbiža v zameno za tabularje. Na neki dirki na Češkem sem za pet parov kavbojk, dobil trideset tabularjev, ki sem jih doma po mastni ceni prodajal sotrpinom. Nekoč sem si s prešvercanim denarjem kupil Look pedala, pulzmeter in Sidi šprintarke!  S šivanjem sem opravil, še preden je Tom Domoulin, prvi prišel v cilj devete etape Vuelte.

El Poble Nou de Benitatxell, si moram zapomniti…

Končno spet zmaguje nekdo, ki ima več kot petdeset, šestdeset kilogramov. Kolesar mora biti desc od mišic in ne komar s čelado. Preklete droge, zakaj primejo samo izsušena telesa?

Moja prva uradna dirka, ki je štela tudi za Pionirski pokal SFRJ je bila Pod Urhom!

Krasna dirka. Pokojni Zvone Zanoškar je bil vsako leto glavni spiker dirke in vsako leto, vsakega 27. Aprila, ko se je slavil Dan OF je v megafon tulil, da gre za Svetovno Prvenstvo Pod Urhom!! Mi smo mu verjeli. Za prvo nagrado je bil vedno Pony Rog, kolo, ki smo se ga komaj znebili, kolo, ki nam je sicer rešil življenje, vendar smo ga preživeli, kajti, ej, mi smo postali specialkarji. Zraven Ponya, pa je prvo uvrščeni dobil še pokal v obliki partizana s puško na rami, na kolesu! To pa je nekaj pomenilo…

Vesta, kako se je v Sloveniji začel Narodo Osvobodilni Boj proti okupatorju, v tem primeru, proti Nemcem, nacizmu in italijanskem fašizmu in domačim izdajalcem in… skratka, gre se za drugo svetovno vojno in ne tole zadnjo slovensko parodijo.

Ne veste?

V neki hiši Pod Urhom, so se štirje srboritni falirani študenti odločili, da se bodo uprli okupatorju, če ne bodo morali zopet v predavalnice. Skovali so plan, da bodo celo Ljubljano polimali z letaki, na katerih bo pisalo Smrt fašizmu, svoboda narodu! Slogan se jim je zdel izjemen zato so ga pošteno zalili. Okrog desetih zvečer pa je njihov prijatelj pismoša s kolesom drvel proti tej hiši, da bi jih opozoril, da je policija že zvedela za njihov naklep in… oni, precej opiti, so preslišali svojega prijatelja pismonošo, misleč, da je že policija in so iz strahu ustrelili iz dnevne sobe naravnost v pismonošina prsa… ta je padel s kolesa…mrtev…popolnom mrtev…

Čez pet let, ko je svoboda dokončno objela Ljubljano, so ti isti prijatelji sklenili, da bodo svojo slabo vest povezano s pismonošo, oprali tako, da bodo 27. april, dan, ko so ga pomotoma ustrelili, razglasili za Dan proti okupatorju!

No, ustrelil ga je en od prijateljev in ravno ta je bil kao neka huda faca v času preden je Slovenija postala samostojna in še nekaj let po tem, ko je ta ista Slovenija hotela postati Mala Švica…

Kolesarska dirka Pod Urhom je bila krasna dirka za začetek kolesarske kariere. Bil sem član KK Sava Kranj, moj trener je bil Srb Ilija Čosič, zaposlen v Savi kot vodja sektorja za kakovost in zanesljivost pnevmatik…skratka krasen človek. Klub mi je dva dni pred dirko dal kolo Maraton Rog, srebrne barve, čista jajca od specialke! Že takrat je bil Maraton jajc in vedno je ostal jajc. Če se že moram prostaško izražati…

Šivanje tabularja

Ampak, bil sem srečen. Na dirki sem. Končno. Pravi dirki. Čisto pravi dirki. Pred to dirko sem vozil samo Občinsko prvenstvo na velodromu za šeste razrede osnovnih šol na Gorenjskem in kronometer Prebačevo 1984. Na prvi sem bil tretji na drugi pa drugi. Pod Urhom sem seveda hotel že zmagati. Ampak nisem. Pred mano je bil najmanjši, najbolj besen, najbolj črn z najgršo specialko, mulc iz Novega mesta…Milan Eržen na Diana specialki. Diana? Nikoli prej, niti nikoli potem nisem slišal za to znamko koles! Diana? Slišal sem in tudi vozil sem se v avtu, ki smo mu pravili Diana… ampak kolo… še danes ne poznam te znamke. In ta mulc je sukal pedala kot kolibri krila. Že po prvem od petih krogov je bilo jasno, da bo prvi, oziroma ne bo, edino v primeru padca. Bil sem grozno užaljen, da me gre Dolenc, celo glavo manjši, tako grdo premagati. Osebno sem si dal besedo, da je bilo to zadnjič, da me je nekdo tako porazil. V resnici pa je bilo tako…. Tri kroge sem obsesivno cuzal njegovo zadnjo feltno, da sem v četrtem krogu popolnoma pregorel. Slovenci temu stanju rečemo: Pečen je! Angleži pa: Skuhan je! Zadnji krog sem odpadel od cele skupine, trener je rekel, da v njegovi ekipi besede Odstop ne poznamo in do cilja sem prišel tako, da so me mlajši in starejši mladinci, Savčani, porivali proti cilju…med njimi je bil na primer Aleš Kalan, Aleš Galof, Tomaž Zorman… Franci Ahačič, pa se je samo režal in režal in hvalil mojo silno moč. Doma je bilo potrebno poročati in mami in očetu in bratu. Dejal sem, da mi je šlo dobro, vse do zadnjega kroga. In kaj je bilo v zadnjem krogu? Odgovoril sem: Krč! Oče in mama sta verjela, brat, pa me je še nekaj tednov po tem klical Braco Krč! Seveda, je samo on prepoznal mojo debelo laž. Jaz pojma nisem imel o dirkanju, bil pa sem tako neumen, da niti trenerja nisem spraševal, kako to zgleda in hkrati sem bil videti tako pameten, da so vsi, s trenerjem na čelu, bili prepričani, da jaz to že vse vem. In zaključek…kar je bilo še najhuje, naslednji dan v časopisu Delo izide članek z dirke in na eni fotografiji zmagovalec med člani… Brane Ugrenovič, seveda...in na drugi, zmagovalec med pionirčki…Milan Eržen z zavihano kapico pod hrenovkami, na Diana kolesu, črn kot noč, v zelenem Krkinem dresu. Oče gleda sliko, gleda mene, gleda sliko… Tale dojenček te je premagal? PA ti ga lahko v žepu nosiš, emomater! Od kdaj pa delajo tako male specialke?? Sem ostal brez odgovora… Potem sem se spomnil, da Diana je res še slabše kolo kot Maraton ampak ima pa tabularje! Odgovor, očeta ni zadovoljil, ker je nekako v zraku dnevne sobe visela resnica, da me niti sto tabularjev ne bi rešilo pred mojo polomijo…

Lepilo s katerim zalepimo tabular na obroč

';