Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Primož Kališnik

Nam je z vami lepo

Kako se nam je sestavilo, to naše življenje, med dvema listoma koledarja, tistima z lanskim in letošnjim imenom december? Koledar v datume ujetega življenja in, morda, tudi športne rekreacije. Premišljujemo, torej smo. In smo v bistvu veliko bolje, kot si mislimo. Živi smo. Še smo tu. V najlepši pokrajini našega vesolja. Na Zemlji. Morda smo celo zdravi. Oboje, prisotnost tu in zdravje, skupaj je več kot olimpijska zmaga, le prepozno se tega zavemo. Včasih raje kaznujemo tiste, ki so nam prišli preblizu, v nas, in smo se ustrašili dobrega v sebi in da bi morali začeti živeti z dobrim, z vsebino in zase, in ne le z obliko, za druge. Če smo še kar za silo pri sebi, je to verjetno tudi zato, ker smo svoje telo ohranjali v gibanju. Ne, gibanje ni trend, gibanje je potreba duha in telesa. Trend je povečana prodaja opreme za rekreacijo in trend je tudi to, da so trgovci vse manj s srcem pri izdelkih, ki jih ponujajo, in vse bolj pri transformaciji izdelkov v dobiček.

Vendar se ob tem ne gre zgražati, tudi v tej panogi je tako kot drugje. K sreči obstaja povsem originalna regulativa – kupec. Ko ta vidi, da so cene previsoke in da prodajalci ne poznajo tistega, kar prodajajo, se zatečejo k tistemu, kar jim ostane. Nakupovanje na spletu. Sam nisem največji zaljubljenec v to početje: tudi na spletu je veliko škarta, vrh vsega selitev iz športnih trgovin na splet pomeni manj delovnih mest v moji domovini. Hecno je, da se naši trgovci izgovarjajo na to, kako jim splet krade dobiček, ne iščejo pa odgovorov pri sebi: kaj so storili, a bi jim kupci verjeli? Nizka cena ni vse. Veliko več je znanje tistih, ki športno opremo prodajajo, njihova prijaznost, osnovna, človeška, nenarejena, in pripravljenost ustreči kupčevi želji. Vendar mora biti tak človek najprej zadovoljen s svojo službo.

Slovenija je prepolna športnih trgovin. To je dobro. Manj dobro je, da v njih vse več slabših športnih pripomočkov, da boljši – in dražji, jasno – izginjajo vsem na očeh, da pa je poznavanje lastnosti opreme ponekod porazno.

Ja, časi so težki. A težko je tudi začeti teči, kolesariti, plavati, se podati v hribe ali prvič stopiti v fitnes ali telovadno dvorano. Kmalu je vse lažje. Kolikor daš, vložiš, toliko imaš. Rekreativci to vedo, marsikateri trgovec še ne. Verjamem, da je to le obdobje, odsev splošnega, v čemer smo ujeti, a vseeno ni dobro. Še manj potrebno.

Prav tu, v športni rekreaciji, početju, ki eno zadnjih ljudem riše nasmehe na obraze, bi lahko bilo drugače. Bi moralo biti.

Zdi se mi, da so zadnje rekreativno leto še zlasti zaznamovali marsikateri trenerski ali prehrambeni guruji, ki jih prej ni bilo. Vse to je kolateralna škoda nečesa dobrega, kar obstaja pri nas. Super je, da vse več ljudi lahko živi dobesedno od rekreacije, vendar se je na njivi pojavilo veliko plev. Popolne postave in čudežne diete in edini pravi treningi za vas so prevečkrat čisto navadno kakanje. Ni dovolj le zlepiti niz lepih fotografij na spletu in priložiti pravljico. Od tega do posledic, ki niso dobre, ni več daleč.

V naši reviji vse leto pišemo o tem, kako nevarno je, če v športu pretiravamo, hkrati pa se narobe hranimo in ne počivamo dovolj. Za tem stoji znanost in ne posel. V Polet O2 ne pišejo doktorji znanosti zaradi tistega dr., ampak zaradi znanja.

Morda največ, kar smo letos uspeli, je bilo morda najmanj opaženo, a smo vendar prepričani, da je to rešilo kakšno življenje. Vožnja s kolesom v skupini po šest, drug za drugim. Kolesarstvo je lepo, nepredvidljivo, včasih nevarno – največ za varnost lahko storimo sami.

V zadnjem letu smo bili navdušeni, ko smo videli, kako visoko je segla ženska poklicna kolesarska ekipa, ki je nastala v okviru naše revije. Tudi to je dokaz, da je športna rekreacija, predvsem šport v družini, šport žensk in otrok, temelj tudi vrhunskega športa.

Vendar so poleg športnih veščin pomembne tudi prave vrednote, ki jih športniki nosijo v sebi. Da se ve, kaj pomeni športni rezultat, še bolj pa to, kaj je prav in kaj ne. Prav zato je iskrica športa, ki nastane v družini, tako pomembna, tako pomembna zato, da se ta ogenj pravilno razplamti.

Poteza leta je seveda dejanje organizatorjev Ljubljanskega maratona, ki so zaradi napake, ki ni nastala po njihovi krivdi, pač pa zaradi težko predvidljivih okoliščin, nagradili več tekačev, kot bi jih bilo treba.

Nič posebnega niso storili, pač pa le tisto, kar je prav in predvsem povsem normalno.

Tudi zato je Ljubljanski maraton srce slovenske športne rekreacije. Ker je znal iskrico, majhen ogenj, negovati in usmeriti tako, da je pravilno gorel.

Zato bi veljalo, ko se družimo v športnih skupinah ali pa se srečujemo individualci z drugimi športnimi navdušenci, vedno predvsem pogledati, ali je vse v redu, ali so stvari čiste, poštene, transparentne, ali kje ne tli kaj takega, za kar v športu ne bi smelo biti prostora.

Ko bomo postavili zdrave temelje športne rekreacije, bo tudi vsakdanje življenje veliko kakovostnejše. In kakovostno bomo lahko živeli tudi takrat, ko ne bomo po srečo bežali v rekreacijo.

Zdi se, da smo v času med dvema listoma decembra v naši neskončno lepi domovini mnogi že zaznali, da se je to začelo dogajati. Zdravo telo rojeva zdrav duh.

Upam, da je kakšen piš dobrega in nasmeh prinesel tudi naš časopis. Lepo bodite. Nam je z vami zelo lepo.

Primož Kališnik je odgovorni urednik Poleta O2.

';