Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Marija Šestak

Na startna mesta!

Ljubljanski maraton se približuje in to je čas za tekače. Tako kot vsa leta doslej nas tudi letos čaka rekordna udeležba. Navijali bomo za 25.000 tekačev!? Število udeležencev se vsako leto povečuje in vsak tekač ima svoj cilj. Preteči maraton v manj kot treh, štirih urah ali pa ga vsaj končati; 42.195 metrov je precejšen izziv in občudujem vsakogar, ki se jih odloči preteči. Dobra fizična pripravljenost ni edini pogoj za uspešen nastop. Psihološka priprava je tisto, kar nas pripelje do cilja. Moj prvi trener je pred vsakim tekmovanjem govoril, da obstajata dva tipa ljudi. Prvi tip so zmagovalci, ljudje, ki delajo čudeže. Drugi tip so tisti, ki z občudovanjem gledajo na zmagovalce. Tekači, ki se odločijo teči maraton, so vsekakor zmagovalci. 

Vsi imamo svoje cilje in sanje, ki si jih močno želimo doseči. Narediti prvi korak proti uresničevanju ciljev pomeni, da smo pripravljeni poskusiti in ob tem tudi sprejeti možnost, da nam mogoče ne bo uspelo. Če ne poskusimo, smo obsojeni na poraz. Delo in trud nam odpirata vrata ali vsaj okno na poti do cilja.

Pred nekaj leti sem poslušala predavanje znanega atletskega trenerja, ki je izrekel zelo zanimivo misel: „Če verjameš v svoj uspeh ali ne, v obeh primerih imaš prav.” Naša naloga je, da pripeljemo sebe do vere v uresničevanje naših ciljev! Maraton je dolga preizkušnja in tudi najbolj pripravljeni tekači imajo krize med tekmovanjem. Volja, želja in vera so odločilni v teh trenutkih.

Številka udeležencev na ljubljanskem maratonu je fascinantna. Ampak, zakaj naslednje leto ne bi bilo še več maratoncev? Poznam veliko dobrih tekačev, ki se niso odločili iti na start. Razlog za to ni nezainteresiranost. Preprosto se bojijo, da jim ne bo uspelo. Sama sem prepričana, da so fizično dorasli takšnemu izzivu. Pomembno je, da imajo cilj in, da ga poskušajo realizirati. Zakaj bi bežali vsakič, ko se pojavi ovira? Vsaka izkušnja je zlata vredna. Izzivi naredijo življenje veliko bolj interesantno. Če nekaj želimo in imamo možnost tudi to storitii, potem naj strah ne bo ovira. Če ne poskusimo, nikoli ne bomo vedeli, ali zmoremo priti do cilja. Tudi, če nam ne uspe, ni nič narobe.

Nemogoče je imeti garancijo, ki nam bo zagotavljala, da bomo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili. Z garancijo bi bil vsak trud odveč. Svet pač, na žalost, funkcionira povsem drugače. Brez garancij. Vse kar lahko naredimo, je, da se lotimo dela s srcem in poskušamo biti srečni ne glede na to, kaj nas čaka.

Če imate željo, da odtečete maraton, prijavite se! Nimate kaj izgubiti. Strah vas ne sme ustaviti. Verjamite vase in pojdite pogumno na start. Premagajte strah in bodite zmagovalci! Za trenutek spremenite pregovor “zdrav duh v zdravem telesu” v “ zdravo stališče v zdravem telesu”!
Občudujem maratonce. Vsakdo, ki pride na start maratona je veliki zmagovalec! Tudi jaz bom sodelovala na ljubljanskem maratonu. Ne,ne bom tekla, glasno bom navijala za vse vas, ki boste prišli na startno črto.

 

 

';