Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Miroslav Braco Cvjetičanin

Mraz

Novinarsko zvedavo sem petim največjim proizvajalcem čelad na svetu po emailu poslal vprašanje zakaj ne proizvajajo zimskih kolesarskih čelad? Trije so odgovorili, da je kolesarstvo pač poletni šport, eden, da se kaj takega ni nihče še vprašal, in eden, da sem mu pravkar poslal dobro idejo. Iz tega sledi, da pozimi ne kolesarim s čelado na glavi. Da pa bi imel podčelado pod čelado, mi pa ne pride na misel. Je kaj gršega od kolesarja s podčelado? Funkcionalno je pa to tako kot spuščene rolete pri odprtem oknu….pozimi, seveda. Ah…

Še ena od kolesarskih kozlarij. V kolesarstvu jih je veliko. Če pomislim, jih je veliko več kot pa pri drugih športih. Vseeno, kolesarim tudi pozimi. Zadnja leta res intenzivno. Točneje napisano, odkar materiali to dopuščajo. Pri ničli po Celzijusu imam na sebi samo kapo, eno dolgo spodnjo majico, dolge hlače, jakno, termo dokolenke, rokavice in zimske kolesarske čevlje. Nič več. Dve uri me ne zebe, po dveh urah na ničli pa.

Mraz?

Zrak je dezinficiran, reže pljuča, lica in oči. Nos je smrkav, udi se zdijo počasni, misli se ukvarjajo s stopinjami. V mrazu se imam za mučenika enakega kot na poti na Mont Ventoux. Občutek imam, da trpim kot žvau, da sem borec, fighter, norc, ki se ne preda brez boja. Kolesarstvo je že itak eno samo trpljenje in pozimi je čas, da se to trpljenje natrenira. Zima je obdobje najhujšega trpinčenja samega sebe na kolesu. Ko se pri ničli na termometru povzpnem do Krvavca, kjer vsi uživajo na smučeh, jih gledam in si mislim, kaki pussyi so, jaz pa heroj, ki sem s kolesom prišel na to višino. Jasno, kolo nesem vse do Zvoha, kar čez smučišče in si mislim, kako me smučarke občudujejo, kako me bodo smučarji kmalu posnemali. Iz žepa komaj rešim zmrznjeno frutabelo, v termo bidonu  je čaj…  Jaz sem kolesar in sem rojen za trpljenje! Kar v prevodu pomeni: Jaz sem popoln butelj! Nekaj pa tudi drži; bolje je biti kolesar pozimi kot pa smučar poleti. Kolesarji za Krvavško smučarsko vozovnico  lahko kupimo bencin za do Kopra in nazaj (če ste na primer iz Ljubljane, ne iz Ankarana), in še eno kraško joto si po štiriurnem treningu  lahko privoščimo.
Zakaj bi šel smučat, če grem pa raje na Primorsko kolesarit?

Kje je užitek?

Užitek najdem v datumu. December je in jaz kolesarim. Zadnje leto tudi v snegu. Pravi kolesar mora imeti seveda tudi bajsija v garaži, kajne? Bajsi je rešitelj moje zimske kolesarske kariere. Pravi kolesar mora imeti oblačila za ekstremni kolesarski mraz kot tudi za tistega od pet do deset, od deset do petnajst, od petnajst do dvajset in nad dvajset stopinj po Celzijusu. Kolesar mora biti bogat! V Angliji kolesarstvu pravijo:  Novi Golf! Angleži so si za prifuknjene rekreativce moje kategorije izmislili ime MAMIL, kar pomeni Middle-aged man in lycra…

Nasmejim se ob tem.

Pri nas je bil to vedno šport plebejcev, rekreacija pa skoraj, da ni obstajala. Veste, kdo je v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji, izumil rekreativno kolesarjenje? Lojze Dežman iz Kokrice.  On je tudi prvi organiziral uradni kolesarski maraton. Danes je vse drugače. Si predstavljate, da bi Lojzetu postavili spomenik na katerem bi pisalo: Oče slovenskega rekreacijskega kolesarstva. Kje bi ta spomenik stal? Na vrhu Kladij?

Danes je rekreacija preplavila šport in zdaj lahko rečemo celo, da smo kolesarska velesila, nacija, narod z najslabšo infrastrukturo. Ne bentim zaradi slabih cest, te so vsepovsod po razvitem svetu, ampak bolj zaradi pomanjkanja kolesarskih stez. Pomanjkanja? Saj jih sploh ni, pravzaprav. Tam, kjer so, se kolesarji ne vozijo. Nekoč me je srečal bohinjski župan. Ni me srečal na njihovi novi, krasni kolesarski stezi, ampak med avtomobili na cesti proti Jezeru. »Zakaj sem naredil kolesarsko pot, bemtimater glupo?«, je zavpil in če ga ne bi prepoznal, bi si mislil, da gre za nestrpneža. Vendar je imel čisto prav. Zakaj  kolesarji ne kolesarimo po stezah? Zato, ker smo prehitri, zaradi vozičkarjev, rolarjev, rolkarjev, pešcev, pešk, tekačev, tekačic…

Mraz in rekreativni kolesar? Moj bog! Vedno pride do vzklika in molitve. Od rekreativnega kolesarja v zimskih oblačilih je grši samo še rekreativni smučar. Je mar lepota tako pomembna? Seveda je in seveda ni, ker kolesarstvo ni samo funkcionalen šport, cel kup opreme potrebujemo, da speljemo z dvorišča zato je toliko več možnosti, da izpademo klovni. Vendar o modi, kdaj drugič. Eno zimo nazaj sem ga tupil pod gorami do Begunj in na poti srečal kolesarja na specialki z motoristično čelado na glavi! Fullface, jasno! Trikrat sem pogledal nazaj, ker sem bil prepričan, da sem glavni akter v skriti kameri. Bilo je okrog sedem stopinj plusa! Da ne govorim o smučarskih rokavicah na balanci. Včasih pomislim, da kolesarskih zimskih, deep winter, rokavic sploh nihče ne dela. Na tržišču obstajajo tudi kolesarske zimske dokolenke in zimske šprintarke in zimska kapa in …

 Vsako zimo si tole fotografijo nalepim nad kolo…Bernard Hinault, Lige-Bastogne-Liege, leta 1980. Avtor fotografije ni znan.

';