Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Tanja Drinovec, kolesarska kuharica

Lepota športnih gub

 

Oni dan sem na sprehodu srečala starega znanca, prijatelja, ki ga poznam v resnici skoraj že vse svoje življenje, od malih nog. Premnoga druženja iz moje zelo  rane mladosti so mi ostala v lepem spominu. Fant, ki je danes pravzaprav odrasel gospod in moški v svojih že skoraj zrelejših letih je v svojih mladih letih veljal po stasu, svojih proporcih in atraktivnosti za dokaj neskladnega v svojih razmerjih in estetsko lepše rečeno zelo posebnega fanta (že kot zelo mlad fant je meril 2 metra v nebo, po kilogramih pa tehtal polovico premalo za svoje telo). Ob nedavnim bežnim srečanjem se nisem mogla načuditi, kako lep in šarmanten moški je postal ta mladenič. Goste lase mu dandanes sicer krasi že kar nekaj sreba, na obrazu pa precej zajeten šopek globljih gub in to tistih v obliki otroškega sonca okrog oči. Bi rekla, da je tudi vzrok njihovega nastanka sonce ali pa obilo smeha (že kot fant je veljal za strašnega zabavljača).

Oboje pa je vsekakor dober vir za srečnega človeka. Seveda mu tudi obraz krasi širok nasmeh z belimi zdravimi zobmi. Njegova postava ni nič več neskladna, presuha ampak lepo skladno ojačana na pravih mestih, čez ramena ravno prave širine, konkretno močnih rok in nog in seveda brez odvečnih maščobnih odbijačev. Moj tok misli je prijatelj z bežnim srečanjem zapolnil še kar nekaj nadaljnjih kilometrov sprehoda.  Razmišljala sem, kako in s čim si je človek pridelal in prislužil vse to. Vem, da je mož, ki mu trdo delo že od mladih nog ne prizanaša. Po poklicu je klepar in krovec, ki večino svojih dni v sezoni lazi po strehah tudi v najbolj žgočem in vročem soncu.  Ob prostem času, ki si ga očitno zna utrgati pa strastno kolesari, smuča in leze po več tisočakih. Skoraj vsako leto kot gorski vodnik popelje tudi sto žensk na Triglav. Očitno prava kombinacija za srečnega, na pogled zdravega in lepega človeka ali z drugimi besedami: »človek se je našel«.

Na lepoto človeka vedno gledam v povezavi z njegovo notranjo srečo in duhom, ki ga izžareva. Kombinacija pomirjenosti s samim sabo, vedrega in pozitivnega duha, veselja do življenja, solidne postave in zdravega telesa…vse skupaj zaokrožena sreča človeka, četudi skrita v z leti pridelanih in prigaranih gubah.
V resnici takšnega človeka ni težko prepoznati. Človek s pospravljenim in ukročenim egom, ki skrbi za svoje zdravje in telo tudi z rekreacijo in rednim do sebe prijaznim in ne ekstremnih naporov športom, je v mojih očeh srečen in tudi lep človek.

Prijatelj mi je v nedavnem pogovoru prav na to temo navrgel svojo teorijo. Pravi, da na ljudi gleda, kot na rastline. Nekatere hitro zrastejo, se čudovito razcvetijo in tudi zelo hitro ovenijo, druge rastejo dolgo in počasi, v poznih letih zacvetijo v vsej svoji lepoti in cvetijo dolgo časa, nekatere sploh ne zacvetijo, nekatere poženejo svoje cvetove vsako leto… Prav vse pa je odvisno tudi od pogojev v katerih rastejo in kako z njimi ravnamo. Lahko jih tudi gnojimo, pretirano ali premalo zalivamo, dodajamo hormone in umetna gnojila ali pa tudi mačehovsko popolnoma zanemarimo, da ovenijo in prehitro umrejo.  Z njegovo teorijo se ne bi mogla bolj strinjati.

Tudi ljudje težko skrijemo svoje življenje, razmišljanje in način kako ga živimo.  To seveda  popolnoma sovpada tudi z mojo teorijo garažiranja. Običajno, če le nimamo izjemno nadpovprečnih genov leta pokažejo vse naše ravnanje s samimi seboj. Način prehranjevanja, delo, sreča, duševni mir, skrbi, strahovi, konzumiranje in uživanje alkohola, nikotina ali celo drog…in nenazadnje šport. Vse to je naša osebna izkaznica, arhiv, spomenik, ko ga lahko z leti opazujemo in spremljamo  v ogledalu, bolj ali manj zadovoljni. Še bolje pa vse to preberemo, ko v roke vzamemo naše stare fotografije, ki nas opomnijo, spravijo v slabo ali pa dobro voljo. Ob gledanju le teh potegnemo črto in si po pravici priznamo, kje in kako smo.
Naj živijo gube športa in sreče!
 

';