Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Andrej Šporn

Katastrofalna Amerika

No, pa smo končali to izjemno ameriško turnejo. Pričakovanja sem imel zelo visoka, končalo pa se je povsem drugače. Šport je verjetno prav zato ljudem zanimiv, saj je nepredvidljiv; včasih si na vrhu, drugič spet popolnoma spodaj … Umetnost je ravno v tem, da znaš neuspehe izrabiti za napredek in najdeš pot nazaj. Zdaj je treba proučiti razloge, narediti analizo prikazanih voženj in postaviti smernice za nadaljnji trening in odpravljanje napak.

Letos je bilo prvič, da mi je še na zadnjih pripravah v Nakiski uspelo smučati zelo dobro, bil sem konkurenčen najboljšim, nato pa se je vse obrnilo na glavo v Lake Louise. Vendar žal ni bilo vse odvisno le od mene. Obe tekmi v Lake Louise je krepko krojilo vreme, ves čas sta se spreminjala veter in vidljivost. Na smuku, na kraju, kjer sem le težko preprečil padec, nisem videl podlage zaradi razpršene svetlobe. Napako sem naredil ravno na sredini ravnine, kar se mi ob normalni vidljivosti nikakor ne bi smelo zgoditi. Tako sem izgubil hitrost in v nekaj nadaljnjih zavojih sem ostal brez možnosti za vrhunsko uvrstitev. Na superveleslalomu pa mi je s starta zapihal veter v prsi, tako da sem si že po dvajsetih sekundah ravnine nabral kar 86 stotink zaostanka. Vendar to ni prvič v Lake Louise, da so razmere za tekmovanje tako slabe. Večkrat se vprašam, komu na čast in v kakšnem interesu so takšne tekme. Ko se postaviš na start, je enako, kot bi igral loto, morda imaš srečo in je tvoj listek dobitni ali pa ostaneš praznih rok.

V Beaver Creeku se mi je vse še bolj podrlo, povsem sem zgubil svoje občutke in samozavest, ki je bila zaradi dogodkov v Lake Louise že načeta. Verjetno mi ni treba posebej poudarjati, da je ta nujna za vrhunski izid. Tekmovalec mora imeti popolno zaupanje vase in v svojo opremo, hkrati pa se spoprijateljiti s progo, čemur so namenjeni uradni treningi. Tokrat je prvi trening odpadel, saj smo tekmovalci po ogledu ocenili, da je del proge prenevaren. Organizatorji so namreč naredili nekaj prevelikih valov, kar bi zaradi bližine ograje ob najmanjši napaki lahko prineslo usodne posledice. Pozneje je prav na tem odseku proge žal padel Jerry (Andrej Jerman, op. p.) in si poškodoval koleno. Na drugem treningu se je šele pokazalo, da sta bila dva skoka veliko predolga, saj je eden izmed predtekmovalcev celo preskočil naslednja vrata ter se le težko ustavil pred zaščitno ograjo. Trening so zaradi tega prestavili, saj so bili potrebni tako veliki popravki, da so jih lahko naredili le s teptalci snega. Toliko o želji po zagotovitvi večje varnosti v smučanju. Šele ko bodo proge ustrezno varne, lahko razpravljamo o spremembah opreme …

Vse to dogajanje okoli proge in varnosti mi je v podzavesti pustilo posledice, zato sem se na treningu na progo podal preveč zadržano. Po analizi treningov sem se na sami tekmi res »vrgel dol«, toda ob negotovosti na smučeh in pomanjkanju pravega občutka na robnikih preprosto nisem bil sposoben doseči dobrega izida. V superveleslalom sem šel enako napadalno, tvegal vse, celo preveč, saj sem zaradi preveč agresivne linije in prevelike želje po dobrem izidu odstopil. Tako končujem ta del sezone z ničlo, brez pravih občutkov in samozavesti. Vse to si bom poskušal povrniti na treningih, ki jih bomo opravili pred naslednjo tekmo v Val Gardeni. Sezona vsekakor še ni končana, kmalu bodo prišli na vrsto tisti pravi smuki (vsaj zame), pa tudi sneg je v Evropi povsem drugačen, meni bolj pisan na kožo, saj se mi z ameriško podlago še nikoli ni uspelo spoprijateljiti. Ameriška turneja je prinesla le eno dobro stvar, in sicer odličen izid Gašperja Markiča, ki mu ga –verjamem, da tudi vsi ljubitelji športa, ki berejo Polet –res iz srca privoščim in mu tudi na tem mestu še enkrat čestitam.

Jaz pa grem naprej in bom poskušal čim prej pozabiti zadnjih deset dni ter izkopati iz spomina občutke iz zadnjega meseca priprav. Ko jih bom našel, bodo tudi rezultati prišli. V sezoni 2009/10 sem končal ameriško turnejo prav tako brez osvojenih točk, a sem pozneje imel odlično sezono in stal na stopničkah v Kitzbühlu. To mi daje še dodatno motivacijo za naprej, saj upam, da bom tisto sezono ne samo ponovil, ampak da jo bom še izboljšal.

Ni predaje, vse je mogoče, povsod v življenju.
 

Prispevki avtorja

';