Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Brane Maselj

Izjeme

Veliki kristalni globus je po zmagi na superkombinaciji v Méribelu že v rokah Tine Maze. Z njenim podvigom se je tudi Slovenija zapisala med le 13 držav, katerih alpski smučar je osvojil to prestižno odličje. Toda ali se Slovenija sme trkati po prsih zaradi lovorike, ki jo je prismučala Tina? Vprašanje je seveda več kot le retorično, glede na to, da se je Tina povzpela na smučarski olimp šele potem, ko je izstopila iz reprezentance in začela trenirati samostojno s svojo ekipo in pod vodstvom trenerja Andrea Massija. Njeni rezultati na samostojni poti dajejo vtis, da je bila organizacija v okviru nacionalne smučarske zveze za njo predvsem velika utež, ki ji ni pustila poleteti drznim ciljem naproti.

Trditev, da so uspehi naše najboljše alpske smučarke samo posledica njene ločitve od smučarske zveze, bi bila nedvomno pretirana. Tudi zato, ker so se v letošnji zimi z lepo bero izvrstnih uvrstitev izkazali tudi drugi športniki, predvsem skakalci, ki verjetno še niso rekli zadnje besede, pa tudi biatlonci in drugi.

Kar je pri Tini res navdušujoče, sta njeni izjemna zbranost in skoraj neverjetna psihična pripravljenost. To so, poleg samoumevne izjemne fizične kondicije, lastnosti res vrhunskih športnikov. Od kot pride ta človekova notranja moč, je težko ugotoviti. Prav gotovo je tudi posledica nekakšnega vedenja, ki ga ni vedno lahko izraziti, in odločenosti kot posledice tega zavedanja. Slovenci smo, če ostajamo za hip še pri športu, od nekdaj znali ustvarjati mladinske šampione tako na snegu kot tudi na atletskih terenih in v dvoranah. Znana zgodba je, da so se ti mladinci izgubili v sivo povprečje, ko so nastopili v članskih konkurencah. Vzroki za takšen trend so lahko zelo različni, a imajo tudi skupni imenovalec. To je, zelo na splošno rečeno, nekakšna, očitno institucionalizirana, kolektivna mentaliteta skromnosti. Če se posamezniku uspe odtrgati od te mediokritetne miselnosti, lahko, tako kot letos Tina Maze, poseže po najsvetlejših zvezdah. To dokazujejo tudi drugi naši posamezniki, ne le športniki, ki so zmožni preseči našo majhnost in skromnost, lastnosti, ki smo ju ponotranjili v nezavedno, in se enakopravno pogovarjati z najboljšimi.

Zakaj ne zmoremo dosegati uspehov kot država ali narod, pravzaprav ni velika uganka. Odgovor je: zato ker tega ne znamo, zato ker se tega nikoli nismo naučili. Znamo kot posamezniki, če nam le uspe preseči okvire institucij in drugih organizacij, ki z birokratsko miselnostjo skrbijo predvsem same zase, ne znamo pa skupinsko. Doslej smo le izvrševati ukaze bodisi tujcev bodisi lastne nomenklature in smo bili v tem pregovorno pridni. A to je v razmerah, ko smo na oder zgodovine stopili kot narod, veliko premalo. Celo nasprotno, zaradi pridnosti in ubogljivosti smo dvajset let nemočno opazovali, kako nas skubijo v imenu nekakšnih nacionalnih projektov. Nazadnje smo končno znali izračunati, za kolikokrat smo bili ogoljufani pri vsakem kilometru, predoru ali viaduktu nove avtoceste.

Če smo samo za ta izračun potrebovali dve desetletji, lahko hitro izračunamo, da nas v prihodnjih dveh desetletjih verjetno ne bo več, če se ne bomo znali organizirati kot drugi uspešni narodi, da bomo torej ne le pridni, ampak tudi učinkoviti. Izračuni kažejo, da naša učinkovitost iz leta v leto pada, oziroma natančneje, da stroški dela naraščajo veliko hitreje kakor produktivnost.

Lepo in sladko je, ko se kot narod pohvalimo s športnimi uspehi, ki jih to zimo res ni malo, a ne pozabimo, da so ti uspehi velikokrat zasluga izjemnih posameznikov, ki bi morda v kakšnem drugem okolju še hitreje posegli po zvezdah. Naše okolje namreč ni naklonjeno uspešnim. Ti prej ko slej ostajajo izjeme, ki potrjujejo pravilo, da čutimo uspeh drugih kot nevarnost zase.

Prispevki avtorja

';