Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Davorin Tome

Idealni vodja tropa

Narodi naj bi imeli svoje značilnosti, po katerih jih lahko prepoznamo: Škoti so skopi, Nemci natančni, Angleži tradicionalni, Italijani bojazljivi, Francozi prostodušni in tako naprej. Značilnost nas Slovencev naj bi bila zavist, ki jo pregovorno opišemo z zdravstvenim stanjem sosedove krave. Še več! Slovenci naj bi bili celo tako ultra zavistni, da ljudem želimo slabo tudi, ko to pomeni, da moramo za to žrtvovati nekaj svojega. Domiselna šala, ki to ponazori, govori o ribiču, ki ujame zlato ribico. V zameno za svobodo mu obljubi izpolnitev ene želje. Ker ribica pozna značilnost naroda, ga opozori, da kar koli si bo zaželel, bo sosed dobil dvojno. A ribič v svoji zavisti najde primerno rešitev. Zaželi si, da bi oslepel na eno oko.

Zanimivo bi bilo vedeti, koliko narodnostnih značilnosti bi potrdili, če bi se jih lotili znanstveno proučevati, z naključnim vzorcem ljudi in objektivnimi merili ocenjevanja. Po mojem se stiskači kakor tudi formalisti, reve in prostodušneži najdejo povsod, kjer živijo ljudje, v bolj ali manj enakih deležih. Če že, bi se značilnosti razlikovale glede na geografske regije na planetu, ne pa po političnih mejah. Življenjske navade ljudi na Arktiki so drugačne od navad ljudi iz pragozda in to gotovo oblikuje tudi značajske razlike med njimi. Tudi zavist mora biti precej enakomerno razporejena med Zemljani. Vsi smo včasih kot ribič iz zgornjega primera. Zato da bi naš nasprotnik občutil zasluženo škodo, smo povsem nerazumno pripravljeni narediti stvari, ki bi hkrati škodovale tudi nam.

Predstavljajte si predsednika države, ki prešuštvuje, premiera, ki se vdaja razvratu, ministra, ki ga zalotijo v gostilni pijanega, vplivnega gospodarstvenika, ki ga ujamejo za volanom vinjenega. Le pri katerem od naštetih primerov so se vam verjetno naslikali konkretni obrazi, kar ne pomeni, da se vse to in še mnogo drugega ne dogaja. So pa ti primeri pogosto povod, da človeka pozovejo k odstopu s položaja ali ga predlagajo za interpelacijo. To pa je kot strel v lastno nogo. Kadar ima razkrinkana oseba sicer kvalitete, ki državi in prebivalcem koristijo, bi z uresničeno odstavitvijo zaradi zgornjih stvari v prvi vrsti škodovali sebi in vsem drugim v državi, saj sposobni ljudje na pravem mestu ne rastejo ravno za vsaki vogalom, še posebno ne v dvomilijonski državi. Kot strel v lastno nogo je tudi, če razkrinkana oseba takšnih kvalitet ne bi imela, a zaradi drugih stvari – kako si lahko narod takšne ljudi na vodilnih mestih v prvi vrsti sploh privošči?

V naravi številne vrste živijo v socialnih skupinah, ki v nekaterih podrobnostih spominjajo na našo družbo. Levi, gorile, šimpanzi, sloni, volkovi živijo v skupnostih, kjer so posamezniki hierarhično razporejeni v socialne sloje. Vodje skupin, rečemo jim alfa samci ali alfa samice in ne predsedniki, so najmočnejši, najbolj izkušeni med njimi in imajo največ ugleda, a tudi največ odgovornosti. Raziskovalci pa so ugotovili, da so ti posamezniki v »zasebnem življenju« pogosto precej nečimrni, nejevoljni, prevzetni, zajedljivi, nestrpni in nedovzetni za težave posameznikov. Kljub vsemu njihove značajske lastnosti vsi sprejemajo, saj imajo z njimi na čelu najboljše možnosti za preživetje. Povsem jasno je, če jih zamenjajo, bodo s tem naredili največ škode sebi, saj jih pri obrambi pred plenilci nihče drug ne bo vodil tako uspešno in le pod njihovim vodstvom bodo med skupinami, s katerimi tekmujejo za vire v okolju, visoko na lestvici uspešnih. Nihče ne bi družbeno najbolj pomembnih kvalitet ogrozili samo zato, ker vodilna opica nemarno pljuva peške sadežev, ker ves čas gleda izpod čela ali ker vedno vzame najboljši del plena in najboljše samice? Živali očitno dobro vedo, da idealnega vodje ni. Nihče ni popoln, prav vsi, tudi tisti najboljši, imajo v omari skrite okostnjake! Kar šteje, je, da so dobri pri tistem, zaradi česar so izbrani – da uspešno vodijo svoj trop!

*mnenje avtorja ni nujno tudi mnenje institucije, v kateri je zaposlen

Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo*

';