Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Diana Zajec

Hujšati ali ne hujšati, kaj je huje

Zdi se kot zakleto, vsaj pri ženskah, ne pri vseh, pri veliki večini pa, da telesna teža skorajda nikoli ne zadosti pričakovanjem in željam lastnice. Le malo je predstavnic lepšega spola, ki so povsem zadovoljne s svojo zunanjo podobo, torej s težo, pa čeprav niso ne predebele in ne previtke. Kako naj bo človek zadovoljen, kako naj stavi na svojo samopodobo, če je niti sam ni sposoben videti kot lepe? Kako naj doseže notranji mir, če ga pri tem nenehno ovirajo moteči dejavniki – podobno zgodbo bi lahko razvili tudi o laseh, ki bi, če so ravni, morali biti skodrani, kadar pa so svetli, jih je obvezno treba prebarvati v črne –, ki nimajo kaj dosti skupnega z resničnostjo?

Življenje je že samo po sebi lahko dovolj zapleteno. In namesto da bi si ga poskušali čim bolj polepšati – kar praviloma, če človek ni preveč zahteven, ni ne predrago in ne pretežko –, ga, priznajmo si, radi zapletamo. S sledenjem trendom in muham enodnevnicam, s potegovanjem za uspehom, s hlepenjem po zmagah, osebnih in poslovnih, s pozabljanjem na majhne, a tako zelo razveseljujoče radosti, ki so ključni sestavni del življenjskega mozaika. Pa tudi s pogosto nepotrebnim – včasih pa povsem spregledanim, čeprav nujnim – zategovanjem pasu.

A tudi tovrstni trend se obrača. To nam iz dneva v dan lahko nedvoumno potrdi pogled na naraščajoče število rekreativcev, tekačev, kolesarjev, pohodnikov, vsakovrstnih igralcev, ki so v epopeji lastnega življenja našli izziv in motiv, ki jim pomaga ohranjati kondicijo, dobro voljo, zdravje. V takem primeru tudi stalna bitka s telesno težo postane drugotnega pomena, telo se izkleše, samopodoba okrepi. Druženje s podobno mislečimi, hitečimi ali hodečimi pa človeka še bolj motivira za celovite spremembe, za zaživetje veliko bolj polnega življenja, za korenito spremembo življenjskega sloga.

In to je tisti pravi recept, v katerem zmaga preprosto ne more manjkati.

Ko smo lepega dne, ne tako daleč nazaj, za katerega je bilo v tem poletju že pregovorno deževje napovedano šele za pozne popoldanske ure, startali iz Drage čez Luknjo, po letošnjih nalivih povsem spremenjeno, saj je na nekaterih delih pot dobesedno odneslo ali jo odplavilo, potem s Prevale po pobočju Begunjščice prišli čez Rožo do Robleka in nato čez Polško planino in Planinco nazaj do Drage, smo srečali veliko planincev vseh starosti. Med njimi ni bilo niti enega samega zlovoljnega človeka. Nasprotno, zadovoljni, nasmejani obrazi so kljubovali vse prehitro pridruženima sopotnicama – deževni kulisi in megli, ki sta vsake toliko resda preprečevali razgled, nista pa onemogočali rekreacije, s kakršno si ljudje tako radi naberejo energijo za nov delovni teden, okrepijo mišice, osvežijo duha in, hote ali nehote, izgubijo tudi kanček odvečne telesne teže.

Da je gradacija takšnega pristopa najboljši recept za ohranjanje zdravja, potrjujejo tudi najnovejše raziskave. Z dokazi, da je bolj zdravo kakor (vedno znova) hujšati – korenito spremeniti način življenja in se čim več gibati. In morda včasih čez dan izpustiti katerega izmed sicer še vedno priporočanih petih obrokov, kajti organizem se na tovrstno kratko trajajočo lakoto odzove s prečiščevanjem celic. Zaradi prekinitve stalnega dovoda hranljivih snovi v celice so te za svoj obstoj prisiljene porabiti zaloge; z razgrajevanjem neuporabnih ostankov dobijo potrebno energijo, s tem pa se, med drugim, upočasni staranje.

Ugotovitve številnih študij potrjujejo, da je življenjski slog – predvsem zdrav način prehranjevanja skupaj z redno telesno aktivnostjo v obliki intervalnega treninga – v resnici še bolj pomemben, kot smo mu pripisovali do nedavnega. Več kot polovica odraslega prebivalstva stare celine pa je še vedno predebelega, debelost oziroma prehranjenost je vse pogostejša tudi med otroki, medtem ko so številni starejši, nasprotno, podhranjeni.

Kako najti pot iz tega začaranega kroga, kako na to pot usmeriti tiste, ki v primežu stresa, prenajedanja in že kar pregovornega izogibanja gibanju ne vidijo kaj dosti dlje od polnega krožnika in plastenk s tisoč in eno različico sladkanih pijač?

Ukrepi so različni, cilj enak: zmanjšati uživanje nezdrave hrane in pijače, poskrbeti za boljšo ozaveščenost o prednostih gibanja, za spoznavanje statistike, ki že sama po sebi človeka prejkoslej spravi v pogon. To danes sodobnemu človeku in, upajmo, tudi slovenskemu prebivalstvu nasploh omogoča, da se oddalji od dobro poznane dileme, kaj je hujše – hujšati ali ne hujšati – in se približa trendom bolj(e)razvitih držav, ki so izdatno obdavčile tako sladke in energijske pijače, naj bodo te »obogatene« z dodatnim sladkorjem ali z umetnimi sladili, kot tudi nezdravo hrano.

Pri nas se o tem še vedno le pogovarjamo, medtem ko ima industrija prosto pot za oglaševanje tovrstnih izdelkov, s čimer najizdatneje vplivajo predvsem na otroke. To pa je, priznajte, najhujše in najbolj kratkovidno dovoljevanje kvarjenja zdravja, ki si ga Slovenija resnično ne bi smela dovoliti. Ne več. Ne nazadnje je tudi svet EU v začetku poletja zagotovil nadaljnjo podporo akcijskemu načrtu za preprečevanje debelosti otrok, s katerim želijo članice do leta 2020 ustaviti naraščanje debelosti pri otrocih – s celovitim prizadevanjem za čim bolj zdravo prehrano in za čim več redne telesne dejavnosti.

Upajmo, da je s tem dobila pospešek tudi Slovenija, za sprejetje ukrepov, ki bodo preprečevali oglaševalsko spodbujanje k izgubljanju zdravja. Za ukrepe, ki bodo ljudem olajšali odločanje za zdrave alternative.

';