Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Diana Zajec

Hommage življenju

V treh dneh zadnjega tedna sem prevandrala precejšen del naše male Slovenije, v treh popotniških potepanjih – od Primorske in tamkajšnjega Krnskega jezera, Obale in večurnega pohajkovanja po nulti nadmorski višini krajinskega parka Strunjan ter nadobalnih flišno-klifskih strminah pa do odkrivanja skritih pobočij nad blejsko kotlino in prelepih, a malo manj znanih pogledov na Blejsko jezero. Z nepozabnimi vtisi in doživetji nagrajena zamisel, ki se je porodila iz želje po več sonca, narave, gibanja, iz hotenja po aktivnem užitkarjenju, je imela dobro časovnico, usklajeno tudi ali predvsem z vremenom, ki resda »vedno je in bo«, tako ali drugačno, a letos kot zakleto že dolgo ne tako lepo kot v teh prvih jesenskih dneh.

Seveda nas je bilo veliko, ki smo se sončnih žarkov oprijeli kot puščavnik fatamorgane in jim sledili v vseh smereh, na raznolikih poteh in razpotjih. In v takšnem vzdušju je resnično težko biti slabe volje. Človek se v trenutkih, ko mu zapoje duša, preprosto ne more počutiti obupano, žalostno, bolno. Zato so dnevi, ko je bila širna Slovenija dobesedno v gibanju, ob zadnjem koncu tedna, ko je bilo pregrešno lepo loviti podarjeno ozračje vsaj navideznega indijanskega poletja, kar prekipevali od dobrega melosa. Opazno, nalezljivo.

V kontekstu takšnega bivanjskega fluida bi bil premisleka in nalezljivega ukrepanja vreden tudi interni hommage življenju. S premislekom, kaj malega, a v celovitem seštevku ključnega bi veljalo še spremeniti pri udejanjanju svojih razvad. Da za dosego pomembnih premikov niso potrebni veliki rezi in strašanska samoodpovedovanja, je ne le logično, ampak tudi dokazano. Znano je, denimo, da je zdrava hrana veliko dražja od cenenih nadomestkov. Vemo, da bi se v prehrani veljalo odpovedati vsemu belemu, pri sladkorju uporabljati, denimo, trsnega, in še tega ne v pretiranih količinah, kuhati in peči s polnozrnato moko, polirani riž zamenjati z neoluščenim, močno zmanjšati količino zaužite soli in sol nadomeščati z drugim začimbami, tudi z zelišči, ki hrani dajo poln in resnično dober okus, bolj zavzeto posegati po sadju in zelenjavi, pri mesu prav tako ravnati po zdravi pameti, se izogibati mastnemu in predelanemu, in se ne odpovedovati olju, če je to kakovostno, saj tudi z njim telo dobi kopico koristnih snovi.

Vse to vemo, o tem poslušamo iz dneva v dan, o tem pišejo in poročajo mediji, glede tega opozarjajo prehranski strokovnjaki, zdravniki, dietetiki, marsikaj od tega nam, preprosto, sporoča odziv telesa, ko nekaj pojemo. O tem čivkajo že vrabci, pravzaprav. In o tem, seveda, govorijo tudi oglasi in reklame prehranske industrije – a v njih se prepogosto skriva marsikaj, le resnica ne.

Vsak se mora odločiti sam. Vsakdo med nami ima svoje življenje v svojih rokah. Poglejmo konkretni primer. Denimo, skrb za zdravje ledvic, za preprečevanje težav v njihovem delovanju, ki lahko v skrajni različici vodi tudi v ledvično odpoved. Težave zaradi ledvične okvare je mogoče preprečiti ali vsaj odložiti njihov nastanek, ko oziroma če se pojavijo, pa je ključnega pomena njihovo zgodnje odkritje in takojšnje zdravljenje.

Recept za učinkovito preventivo je preprost, njegovo osnovo sestavljajo tri pravila, ki so nasploh osnovni pogoj za res zdravo počutje in dobro življenje: zdravo prehranjevanje, redno gibanje, ki pomaga ohranjati normalno telesno težo (debelost med drugim povzroča propadanje ledvic in njihovo zmanjševanje) in pitje zadostnih količin tekočine, predvsem vode, od 1,5 do tri litre na dan. Pretirano uživanje alkohola je, jasno, v skrbi za zdravje (ledvic) absolutno prepovedano. Opuščanje kajenja, ki povzroča krčenje žil, s tem pa se zmanjša prekrvavitev ledvic, je nuja. Vzdrževati je treba normalno vrednost krvnega pritiska, saj je dolgotrajno povišani krvni pritisk glavni vzrok za okvaro ledvic, in skrbeti za normalne vrednosti holesterola in trigliceridov, kajti povečane vrednosti slabšajo delovanje ledvic.

Pri jemanju zdravil, zlasti za zdravljenje srčno-žilnih obolenj, diabetesa in povišanega krvnega pritiska, je treba ravnati dosledno, v skladu z navodili, pri sladkorni bolezni pa čim bolje obvladovati bolezen, saj povišana raven glukoze v krvi poškoduje ledvice. Kdor pa jemlje nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila, ki prav tako poslabšajo delovanje ledvic, naj omeji njihovo uporabo, svetujejo lekarniški farmacevti, ki dobro oziroma v bistvu najbolje poznajo sestavo zdravil in njihov vpliv na zdravje človeka.

Vemo, da zdravil brez škodljivih učinkov preprosto ni. Ne obstajajo (še). Vsako zdravilo, ki ga nekdo zaužije, pa čeprav mu to reši življenje, pusti odtis v organizmu. Dobrega in slabega. Seveda morajo dobri učinki prevagati nad slabimi, to je glavi pogoj za uporabo zdravila, pri katerem spremljanje razmerja med koristjo in tveganjem za bolnika nikoli ne sme (p)ostati pozabljeno.

Takšen hommage zdravju in skrbi zanj pa ima prav tako svoj protipol. Del, v katerem pretehta usmerjenost v preventivo. V takšen recept za zdrav način življenja, ki posamezniku najbolj ustreza, naj bo to tek, plavanje, skejtanje, kolesarjenje, pohodništvo ali kakršen koli drug konjiček. Nekaj pač, kar je preprosto treba početi, z dušo, za dušo. S predanostjo in lahkoto, ki se vedno obrestujeta, tudi v boljšem počutju in krepkejšem zdravju. Tudi v podarjenih trenutkih, dogodkih, v takšnih dnevih, ko po dolgotrajnem deževju posije sonce in se lahko odpravimo raziskovat tisočero razlogov, ki nas vedno znova prepričajo, kako lepo je lahko življenje.

';