Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Andrej Jaklič

Festival

Tokratno številko zaokroža kratek intervju s pop divo. Že večkrat je obiskala naše kraje, ponovno se vrača ta konec tedna. Macy Gray bo skupaj z Davidom Murrayem sklenila ljubljanski jazz festival. Isti konec tedna se končuje skoraj tritedensko festivalsko divjanje v Mariboru. Spet isti konec tedna bo na nekdanjem kopališču Štern, zdajšnji Laguni, potekal Festival Otočec. Dober teden je minil, odkar se je zagnal poletni Ljubljana festival ...

Smo šele v začetku julija, festivalska gneča pa je tolikšna, da ji je stežka slediti že v dnevnih časopisih in po spletu, kaj šele osebno preverjati. O tujih festivalih na tem mestu raje ne bi izgubljal besed. Obstajajo tudi drugi festivali oziroma takšni, v katerih glasba ni v ospredju, a vendar je ta prisotna tudi pri njih. Glasba je rdeča nit, ki se vije čez vse poletje. Gotovo ne naključno. Njen primarni čustveni naboj, združevalni učinek, ki ga ima na okolico, pozitivne vibracije in razpoloženje, ki ga ustvarja ... so le nekatera dejstva, ki jo z razlogom postavljajo v ospredje.

Omenjeni festivali so tisti, katerih organiziranje je najbolj izdelano, prav tako kod delovanja in ravnanja občinstva. Vse, kar poteka na primer na Soči, v Beli krajini ... ima prizvok veliko bolj spontanega, mamljivega, mesenega ... veliko bolj primarno festivalskega in manj mestno uglajenega.

Glasba vse to izdatno podpira. Sili v razpuščenost, v spontanost, intuicijo in inercijo hkrati. V reflekse in primarne impulze. Glasba telesa sili blizu, sili v dotik. Prižene do točke, ko so besede nepomembne. Glasba je seksi.

Da svoje čare najmočneje razgrne ravno v poletju, prav tako ni nobena posebna skrivnost. Vročina, dopusti, lenobnost, nagnjenost k užitkarjenju ... vse to jo dela idealno spremljevalko, kjerkoli pač že ste.

Njena sposobnost neposrednega učinkovanja je idealna za takšne in drugačne zaplete. Z njo je mogoče lepo narediti še lepše, sladko še slajše ... in še nekaj. Glasba, ki je enkrat prepojena z dogodkom, je nekaj, kar nikoli ne izgine. Nekaj, kar se ne pozabi.

Takšna ne postane zgolj kombinacija prijetnih zvokov, pač pa vstopna koda v spomine. V podoživljanje, sanjarjenje, v reminiscenco. To pa je v času, ki sledi koncu počitnic, edino, kar od njih še ostane.

Glasba torej, ki nikoli ne izgine. Z njo pa spomini. Na dogodke, na situacije, na pokrajine, na druženje, na ljudi.

Na festival(e)!
 

';