Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Dejan Karba

485,78 evra

Šestintrideset kvadratnih metrov, naše prvo gnezdece, ki sva ga z zdajšnjo ženo – takratno punco – kupila z izdatno pomočjo moje zdaj že rajnke babice, smo prodali pred dvema letoma. Lepe spomine imam na Prušnikovo ulico v morda še najbolj zdravokmečkem predelu Ljubljane, v Šentvidu. S kakšnim veseljem sem prenavljal tisti kvadratni meter balkona, drsal rjo z železne ograje, ki sem jo nato na notranji strani pobarval v rumeno, zunanjost pa zaradi enakosti barv vseh balkonov premazal s temno rjavo. Pa kabinet, ki smo ga v času že kar visoke prve nosečnosti moje ženičke – tiste dni je pač morala postati nomad pri svojih starših – preuredili v sobico za prihajajočo človeško svetost: vrata in podboja ni bilo težavno sneti, štemati v živi beton nosilne stene pak že. Seveda sem pridobil vse potrebne papirje, da sem tisto lino od vrat lahko legalno razširil v znosno odprtino, ki je kabinetku, ko je bila končno odštemana (seveda ni šlo brez policije, ki so jo poklicale ropotanja naveličane sosede starejšega letnika), dala videz pravljičnosti. K temu so pripomogle še lepe nežno rumene tapete in bukov laminat. Po snežno belo posteljico sem letel v Ikeo.

Ravno v tistem času smo, dobro leto po nakupu stanovanja, prejeli prvi rubež: poslal ga je eden od telekomunikacijskih operaterjev, češ da že debelo leto ne plačujemo položnic. Poklical sem operaterja, s katerim sem v resnici sklenil naročniško razmerje, in jih pobaral, ali so z operaterjem prejšnje lastnice stanovanja uredili stvari in ... Odgovorili so, da so in naj me nič ne skrbi. No, čez dan, dva, so poklicali in povedali, da se je očitno zgodila neka neljuba napaka pri prepisu oziroma vpisu in nazadnje smo plačali tisti zajetni znesek denarja. Drugače ni šlo. Spomnim se, da zato tri tedne – do naslednje plače – nismo šli v Prlekijo, med najljubše trte nad Miklošičevo domačijo. Preprosto ni bilo za gorivo.

Drugi rubež (morda jih je bilo nekaj manjših zaradi neplačevanja založenih položnic od napačnih parkiranj, ampak za te pri vsej svoji občutljivosti ne ugovarjam in me ne motijo) smo domov, v Prlekijo – med trte nad Miklošičevo domačijo – v strašljivi ovojnici polni modrega in črnega drobnega tiska prejeli konec letošnjega januarja. A? V kolikor ne poravnamo dolga iz Prušnikove v Ljubljani do telekomunikacijskega operaterja bodo trgali okrog 500 evrov.

Da smo si na jasnem: tistega dne, ko smo podpisovali primopredajo stanovanja, sem poravnal vse potrebno: od stroškov z elektriko do tistega dne do SPL in tudi na sedež te telekomunikacijske družbe sem poklical z vprašanjem: »Ali smo še kaj dolžni?« Prijazno dekle na drugi strani je odvrnilo, da ne, ker pa je novi lastnik stanovanja izrazil željo, da bi ostal pri taistem telekomunikacijskem operaterju, mi je skrbno poslala še formular o prenosu. Podpisal sem ga in s tem je bila po besedah prijaznega dekleta stvar zame končana.

Pa ni bila. Novi lastnik stanovanja je v tistem času, kot mi je povedal zdaj, zvedel, da neki drugi telekomunikacijski operater ponuja cenejše pakete, zato je svoje želje po internetu, telefoniji in po preostalem sranju novodobne družbe uresničil pri njem. Na starega ni pozabil, ampak je novoizbranega operaterja opozoril, da je tam že nekaj podpisoval. Seveda so mu spet rekli, da bodo uredili, a niso. Stari operater je pridno šibal položnice v kaslc, kjer je šest, sedem let pisalo Karba, novi lastnik stanovanja jih je očitno metal stran. V Prlekijo razen obvestila o rubežu s sodišča nismo prejeli ničesar. Niente. Res.

Vam povem koliko mailov sem, potem ko sem uvidel, da ni druge kot čim prej plačati zadevo, poslal temu telekomunikacijskemu operaterju? Osem. In opravil ducat klicev. Bolj ali manj prijazno sem hotel le izvedeti točni znesek dolga (v obvestilo o rubežu so namreč jasno zapisali, da tečejo obresti). Prijazna dekleta, resni mladeniči in spet prijazna dekleta so me mirili, obljubljali točni znesek čez nekaj ur oziroma nazadnje že dni, vendar iz vsega tega ni bilo nič. Ker je novi lastnik stanovanja operaterju vrnil modem in telefon in kable, so me poklicali in veselo povedali, da je to znižalo moje plačilo za nekaj sto evrov. Sprva je bila cifra velika, kasneje vse manjša. Pripoznalo jo je tudi sodišče: sprva so poslali dokument, ki je izkazoval, da se rubež ustavi za toliko in toliko evrov, nato so čez štirinajst dni poslali drugega. Drugačna je bila zgolj cifra.

Ker mi nobeden ni znal povedati, koliko naj plačam, sem se zatekel k vezam in poznanstvom. Prijatelj pozna vodstvo tega telekomunikacijskega operaterja. Je kaj pomagalo? Ni. Pri operaterjih očitno ne pomagajo niti zveze in poznanstva. Usedli so se mi na plačo, čez nekaj dni – prejšnji teden – še na račun: 485,78 evrov.

Upam, da je s tem zgodba končana. Če ni oziroma če ne bo, vržem dokumente na mizo. Takrat bo ta nesposobni, nespodobni in manipulativni operater dobil tudi ime.

';