Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Vitalni z jogo: Joga in narava

Joga je obsežna in celovita terapevtska znanost. Tisočletja nazaj so ljudje živeli z naravo in bili z njo povezani. Z opazovanjem narave pride človek do novih spoznanj. Prvo spoznanje je, da v naravi vse poteka istočasno in da za vse obstaja določen red. Seme ni obremenjeno s tem, kdaj bo vzklilo. Ribam se ne mudi plavati, ampak plavajo. Preprosto so. Nad tem so bili navdušeni tudi jogiji. Narava je imela večji vpliv na človeka kot danes. Kot pravi pregovor »bosi ne pozabijo zemlje, saj hodijo po njej«. Človek, ki je v stiku z naravo, ne bo pozabil njenih pozitivnih lastnosti.

Človek je oponašal živali ter ob tem začutil radost in občutek svobode. Živali spontano izražajo čustva in tako ohranjajo ravnovesje. Ne tlačijo čustev v sebi tako, kot človek to velikokrat počne. Z vadbo joge se potlačena čustva sproščajo. Joga nam pomaga ohranjati telesno, čustveno in mentalno ravnovesje. Enako nam vsakodnevna meditacija omogoča čiščenje uma, raznih vtisov in misli ter nam pomaga pri samozavedanju. Z vadbo joge in meditacije se telo pripravi na »vsakodnevno« borbo, ki jo vsak od nas vsak dan živi. Joga nas poveže z našim bistvom. Joga je kot ocean. Vsak val v oceanu je kot misel, ki pride in gre. Bistvo je nevidno. Ko smo povezani s svojim bistvom, se dogajajo čudeži. Želim vam veliko užitkov v naravi in z jogo.

Joga v naravi

Kadar jogo vadimo na prostem, se počutimo povezani z naravo. Položaje lahko izvajamo na vrtu, v parku, ob jezeru, reki ali morju. Poslušamo petje ptic, začutimo toploto sonca, vonjamo travo in se hladimo ob vodi. Začutimo povezanost z zemljo in hvaležni smo ji. Pozornost usmerimo v šumenje valov in vode. Vse to nas še dodatno sprosti in počutimo se prerojeni.

 

Galeb - Prasarita Padottanasana (slika zgoraj)

Stojimo tako, da so stopala v primernem razmiku in isti liniji. Ob vdihu dvignemo roke nad glavo, ob izdihu pa gremo z ravnim hrbtom naprej in navzdol. Dlani ali prste rok položimo na tla. Če ne gre drugače, pokrčimo kolena ali gremo v širši razkorak. Dihamo s trebuhom. Sprostimo hrbet, vrat in tudi glavo. Ob naslednjem vdihu dvignemo glavo in roke vzporedno s tlemi in v višini ramen. Ob izdihu sprostimo hrbet, vrat in glavo ter dlani položimo nazaj na tla. Vajo ponovimo še trikrat. Ob vdihu iztegnemo roke naprej in navzgor, ob izdihu pa jih sprostimo ob telesu. Začutimo učinek vaje.

Žival: Galebi živijo po vsej zemlji, ob morju in celinah. Nekatere vrste letajo daleč od obal na odprto morje in se nato vračajo k obalam.

Jogijski položaj: Razteza hrbet in zadnje stegenske mišice. Ko sprostimo hrbet in glavo proti tlom, gre s tem tudi več kisika v glavo.

Zanimivost: Galeb simbolizira svobodo, odprtost, navdih, recikliranje, nove možnosti in sposobnost prilagajanja.

Drevo - Vrksasana

Stojimo vzravnano. Stopala so usmerjena naravnost in so v širini bokov. Pogled naj bo usmerjen v točko v višini oči. Težo prenesemo na levo stopalo. Začutimo trdnost in prizemljenost levega stopala. Desno stopalo položimo nad levi gleženj, koleno ali stegno. Ob vdihu odpremo roke vstran in navzgor. Sklenemo dlani nad glavo. V tem položaju dihamo globoko in umirjeno. Pri izdihu sprostimo roke, počasi spustimo desno stopalo na tla ter začutimo razliko med desno in levo nogo. Vajo ponovimo še na drugo stran.

Rastlina: Drevo ima močne korenine in je povezano z zemljo. Istočasno njegove veje segajo proti nebu. Enako v tem položaju čutimo stabilnost in prizemljenost ter hkrati povezanost z nebom.

Jogijski položaj: Da smo dobro zakoreninjeni oziroma, da stojimo stabilno v položaju drevesa, potrebujemo dobro koncentracijo. Začutimo prizemljenost stopal na tleh. Miselno se osredotočamo na dihanje.

Zanimivost: Ko vidimo seme nekega drevesa, si nikdar ne bi predstavljali, kaj vse iz njega lahko vzklije. Korenine, steblo, listi, cvetovi, sadeži, vonjave, sokovi, hranjenje mnogih vrst živali in tudi človeka. Drevo je čudež narave.

Mesečev srp - Anjaneyasana

Smo v položaju psa. Vdihnemo in stopimo z desno nogo naprej v izpadni korak. Levo nogo iztegnemo nazaj ter nart odložimo na tla. Odpremo prsni koš in iztegnemo roke proti stropu. Pogled je usmerjen navzgor. Medenico ob izdihu previdno potiskamo proti tlom. Polovico teže telesa nosi sprednja noga, polovico pa zadnja. V položaju vztrajamo nekaj vdihov in izdihov. Ob izdihu se vrnemo v izhodiščni položaj. Vajo ponovimo še z drugo nogo.

Jogijski položaj: Mesečev srp odpira prsni koš ter nas poveže s srcem in srčnimi željami.

Zanimivost: Ko odpiramo roke in prsni koš, hkrati odpiramo srce. Zamislimo si, kaj si želimo, in zaupajmo, da se bo to uresničilo.

*Članek avtorice Maje Miklič je sestavljen iz odlomka njene knjige: "Joga in narava"

';