Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Starš je lahko najbolj moteč navijač

Na otroških tekmovanjih je že tako, da so med navijači in gledalci v večini samo starši otrok, ki se borijo na igrišču. Največkrat se zgodi, da ti starši pretiravajo z navijanjem in skrbjo, kako njihovi mladci igrajo, tekmujejo. Dostikrat so pametnejši od trenerja in če bi šlo bi lastnega otroka poslali na klop ter namesto njega začeli zabijati gole. Ne gre samo za gole, pri vseh športih je zelo podobno. Kako se obvladati? Kaj narediti, da starš ne »pade v tekmo«, bolj kot pa otrok sam? Spet vam podajamo odlomek iz najbolj prezrte športne knjige pri nas. To knjigo bi moral prebrati prav vsak starš, katerega otrok trenira kak šport.

In vedno pride tudi tekmovalni dan

Dan, v katerem pokažemo vse svoje znanje in sposobnosti. Preden pa pridemo do tekmovalnega dne, le nekaj besed še o upravljanju s priložnostmi, ki se v športu pojavljajo.
Športnikovo upravljanje je ključno in ponuja veliko možnosti. Na tem mestu se osredotočimo le na dve.
Prva je podpora periodičnim principom, ki z drugimi besedami pomeni uravnoteženo razmerje med treningi, tekmovanji in počitkom.
Nihče v športu ne mara zgolj samo treningov. Vsak si želi tekmovanja in preizkušanja z ostalimi. Zato so tekmovanja pomembna. Vsekakor je vredno razmisliti, kdaj in kako pogosto se vaš otrok udeležuje tekmovanj, a naj to ostane domena trenerja. Ob treniranju ter tekmovanju pa je enako pomemben počitek. In tudi vaš otrok ga potrebuje.

Druga pa je naša ali dolgoročna osredotočenost ali udeleževanje na vseh tekmah.
Ne izhajajmo zgolj iz prepričanja, da so tekmovanja tista, ki otroku lahko spremenijo občutek uspešnosti. Kot starši imejmo pred očmi, našo glavno vlogo ter interes, ki je za tem. To pa je, da otrok dolgoročno napreduje in se razvija v dobrem, športnem okolju.
Pred tekmovanjem imamo tudi mi starši v mislih tekmovalni dan. Ste kdaj pomislili, ali so vaše aktivnosti takrat drugačne? Počnete druge stvari ali pa jih počnete drugače? To vas sprašujem le zato, ker če je odgovor, pritrdilen, potem to vaš otrok vidi, občuti.

Zato je tudi na mestu vprašanje, kako menite, da vaš otrok sprejema dober nastop? Ali pa morda slab nastop? Pomislite, če sploh kdaj govorite o otrokovem nastopu. O njegovih občutkih in merilih, kdaj je nastop dober in kdaj slab. Pogovor v tej smeri vam bo vedno znova odpiral in dopuščal zaupanje med vami in vašim otrokom. In to je osnova vsakega dobrega odnosa.

Naj ponovno poudarim, da je v komunikacijskem trianglu vloga trenerja tista, ki podaja kritiko, in starševska tista, ki nudi podporo otroku.
Za tekmovalni dan je tudi pomembno samo sojenje oz. organizacija tekmovanj. Ste do tega vedno kot starši kritični in nepopustljivi? Mislite, da vas otroci pri tem posnemajo? Zagotovo. Zato je pri otroških športnih aktivnostih v starostni stopnji otrok med 4 in 12 let vključenost in volonterstvo staršev v športu še toliko bolj pomembno. S tem dajemo najboljši zgled svojim otrokom, da šport poznamo, da nas zanima, ter da spoštujemo vse deležnike pri organizaciji športnih tekmovanj, kjer vaš otrok sodeluje.

Predstavljajte si, da je tekmovalni dan razdeljen na tri dele

Prvič, na obdobje PRED TEKMOVANJEM. Tu je naša naloga, da pri otroku ne ustvarjamo pritiska in strahu, stresa. Naša vloga mora biti, da pomagamo s pripravo na tekmo, to pa naj bo v največji meri opravljeno s pozitivnim govorjenjem.

MED TEKMOVANJEM bodite starši gledalci. Tudi otroci potrebujejo svoje občinstvo. Prav tako nesebično pomagajte organizatorju, v kolikor vašo pomoč potrebuje. Otroku boste v veliko podporo, če bo vedel, da ste na tekmovanju prostovoljec.

PO TEKMOVANJU nastopi zelo pomemben čas in starši igramo pomembno vlogo v njem.
Otroku po tekmovanju dajte prostor in čas.
To pomeni predvsem otrokovo zmožnost zbrati ve občutke in misli, ki mu jih je tekmovanje prineslo.
Ne glede na rezultat tekmovalnega dne, se z otrokom osredotočite na vložek in napor, ki ga je otrok dal v tekmovanje. Ponavljam, da je izjemnega pomena otroke vzgojiti v duhu, da dajejo vse od sebe. Tako, ne glede na končni rezultat nikoli ne morejo biti poraženci.
Če tako občutite, lahko otroku pomagate s perspektivo. To pa ne pomeni nič drugega, kot to, da otroku razširite obzorje in možnosti, ki mu jih šport na tekmovalni ali netekmovalni dan prinaša.

Če je za otrokom težko tekmovanje, po tekmi vedno počakajte na konstruktiven odziv otroka in trenerja.
Na ta način bo otrok razumel vaše prizadevanje ter podporo, ki jo sam pri športu potrebuje.

Odlomek iz knjige Šepetalec športnim otrokom, Andreja Miklavca
 

';