Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Smrkavec na golfu

Drobni roki postavita palico ob žogico, ki jo ata poprej namesti na cvek v tleh, sledi izdih, pogled v smer udarca in koncentrcija, pomiga mali nadebudnež z ritko in useka. In potem spet. In spet ... Tako uro, dve.

Ali pa gredo koraki na do popolnosti postriženo travico, da bi po njej hodil bos, brez nogavic, in se cilja potrpežljivo v luknjice. No, ko skoči v mivko in benti, ker tisto belo žogico le stežka zbeza ven, ni da bi opisoval. Meni kot očetu nedojemljivo, še bolj nenavadno mamici, ki imava skupnega juniorja po dveh prejšnjih, že skorajda odraslih iskalcih samostojne poti skozi življenje! Golf! Najmlajši se je pri še ne prvošolskih letih zagledal v igro, ki ima precej čuden smisel: po travniku in skozi gmajno ter ovire z vodo in mivko je na neverjetno dolgi razdalji potrebno majhno žogico z udarjanjem palice pospraviti v čim manj udarcih v drobno luknjico. Z mesta začetka jo komajda ali pa sploh ne, vidiš! Sem se pobijal po hokejskih igriščih, moja spoštovanja vredna črnolasa vsakodnevnica je tudi tiščala preznojene športne cunje v pralni stroj, a nihče od naju ni niti v sanjah pomislil, da bo najmlajši stopil na zelene travnike s palico v roki.

Začelo se je slučajno, lansko pomlad, z na dopustu najdeno žogico ob počitniškem minigolf igrišču. Frcal jo je mali po rokah in tleh, tiščal v žep in nosil s seboj, pa sem v ulici naletel na soseda Ireno in Matjaža. Dolgoletna navdušena golfista. Gorenjski rovtar, ki je poznal batine s hokeja in gorolazenje v nemogočih razmerah, sem vprašal, kje bi za malega, ki je celo spat hodil s tisto najdeno žogico, kupil eno palico. Da bo udarjal žogico, ane? Niti pod razno nisem vedel, da obstaja komplet različnih palic za različne vrste udarcev. Oni profiji z ekranov se samo kurčijo! Imajo šerpo s seboj, ki tovori kup palic v torbi in jim odmika zastavico iz luknjice, ko se natančno cilja. Ker jim pač vsi ploskajo in pač dovolj zaslužijo, si lahko poleg jaht in vil kupijo še malo več palic. Sosedov je stopil v klet in prinesel komplet, pred leti ga je kupil za svoje otroke. Desetletje ali več jih je verjetno imel kot spomin doma. Danes sem prepričan, da je pravoverni golfist v očeh malega opazil lesk navdušenja, ki ga sam nisem prepoznal.

Podaril je palice mojemu sinu. Začela se je čudovita zgodba, ki meni in soprogi pričara vsake toliko nasmeh na obraz zaradi vztrajnosti, potrpežljivosti in predvsem izkazane volje najmlajšega v familiji.

Ni daleč igrišče za golf na Bledu in redna gosta sva tam. Ne domov iz vrtca, greva naprej na golf igrišče. Tri, štiri, tudi po pet ur, do teme, sva bila lani tam. Jesensko odpadanje listja sva počakala med golfiranjem, da se je dokončalo in ko je res že brilo do kosti in so celo avtomat za trening žogice pospravili v skladišče, sva končno prenehala. No, ne jaz, ki sem se nenadoma znašel v vlogi prej opisanega šerpe, ampak junior. Še prej me je opetnajstil za nakup treh lila obarvanih žogic. Kaj za vraga ti bodo lila žogice? »Zdaj bo zima in bo sneg, pa se belih žogic na belem ne vidi, kajne?« mi je odstrl dilemo golfist, ki razmišlja o svoji igri. Atu, še vedno rovtarju, ni padlo na pamet, da je sneg bel, seveda ...

Letos se pomladni vsakodnevnik, če je le lepo vreme, ponavlja. Smrkolin me pri onem na par metrov ciljanju žogice v luknjico na postriženi travnati preprogi nabriše za udarec ali dva. On jih ima manj! Vedno!

Tisto, kako se mu že reče... Drajv oziroma udarec čim bolj daleč in naravnost, je zame, ki imam sedaj sposojene palice, itak znanstvena fantastika. Ali gre žogica, če je le nakako spodobno zadeta, za hrbet v gmajno ali proti grmovju. Naravnost? Nak! Mali, ko se skoncentrira za dalj časa, udari žogice na par kvadratnih metrov na precej spodobnih petdeset ali več metrov. Udarja, vztraja, se zabava. Uživa. Jaz sem kot njegov osebni šerpa spoznal, da je pametno imeti s seboj kakšen prigrizek in pijačo. Poleg seveda opreme. Ker se golf ne meri v minutah, tako, kot se je moj šport. No, napredek v moji glavi v smeri golfa je torej tudi že, a menim, da si na blejskem igrišču kakšne kariere, večje od nosača torbe, ne bom ustvaril. Pa še oni delavci na igrišču me imajo po moje bolj na očeh, saj sem pred časom rekel, da bi se pa dalo fino tamle ob luknji 11 obrniti kakšne čevapčiče na roštilju ...

Golf je drag, so mi prišepetovali in da bom prodal desno ledvico ali pa še žena svojo levo, če bom želel, da potomec zbija golf. Ni res! Golf, dragi moji, je za male nadebudneže, eden najbolj poceni športov, kar jih lahko uganjajo. Preverite cene opreme za otroke, povprašajte igralce golfa o tem, kako se najmlajše uči in pod kakšnimi pogoji v slovenskih golf klubih. Presenečeni boste. Naš družinski proračun je imel na področju nabave golf opreme srečo. Sem želel kupiti malemu komplet novih palic, pa se je mimo naju sprehodil Dušan, ki je učitelj na blejskem igrišču in ga gledal. Čez manj kot pol ure je dejal, da ima otrok prevelike palice za svojo višino. Hja, kaj pa sem vedel ... Naslednji dan je gospod, ki sem ga spoznal dan prej, pred malega postavil torbo s kompletnim otroškim kompletom za golf. »Koliko?« sem vprašal. »Nič.«

»Igra naj, uživa, naj bo vztrajen,« je bil odgovor. Še za kavo mu nisem mogel dati.

Včeraj zvečer, ko sva prišla z blejskega igrišča in je imel polne žepe rumenih žogic, namreč nadvse prijazni fantje, zaposleni tam, so mu jih podarili, pa še eno svetlo lila s sončkom je šel šef iskat v svojo pisarno, mi je najmlajši razložil zakaj ga tako mami golf. Ker stoji na zelenem travniku v tišini. Nemira in vpitja ima dosti v vrtcu. Ker se igralci, torej on, ki se že ima za športnika golfista, in ostali, pozdravljajo med seboj. Vsi so urejeni in čisti. Vsak svetuje, mu želi pomagati, če ga le vpraša. »Na golfu so drugačni ljudje kot drugje,« je rekel, preden je smuknil pod tuš in v pižamo. Že ko je spal, se mi je po glavi motalo vprašanje, kaj mi je junior želel povedati z opisom, da na blejskem golf igrišču srečuje drugačne ljudi. So tam snobi? Navadni preseratorji? So to družabna smetana, ki se skriva pred plebsom za drago golf opremo in pohajanjem po travnikih? Počasi sem izbrskal njegovo poanto. Docela primerni posamezniki so tako na blejskem kot drugih igriščih za golf in najmlajšim nudijo prijaznost, oliko, mirnost ter motiv za ukvarjanje s športom, ki traja čez celo življenje.

';