Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Slovo prve ženske na Everestu

Na Japonskem je za posledicami raka umrla alpinistka, ki je kot prva ženska pred štiridesetimi leti osvojila najvišji vrh sveta Mount Everest. Japonka Junko Tabei je bila stara 77 let, vrh najvišje gore sveta na 8848 metrih nad morjem pa je osvojila 16. maja 1975.

Kljub zdravstvenim težavam v zadnjih letih, gora ni prenehala obiskovati, od leta 2012 naprej, je vsakoletno z mladimi z Japonske osvajala vrh gore Fuji na 3776 metrih in bila s tem številnim zgled. Julija letos so jo ob povratku zapustile moči, tako da so ji morali z gore pomagati v dolino.

Po dosežku Edmunda Hillaryja in Tenzinga Norgaja, ki sta leta 1953 prva stopila na vrh Everesta, se je na najvišjo goro sveta povzpelo že več kot 3000 ljudi. Približno 225 plezalcev je umrlo, še preden so prišli do vrha. Najhujša nesreča se je zgodila 10. maja 1996, ko je umrlo osem ljudi. Umrli so verjetno zato, ker so se odpravili na vrh prepozno, med potjo pa se je razdivjal snežni vihar, zato so se izgubili.

Plezalna sezona pod Everestom se ponavadi začne konec marca in traja do prvega tedna junija, vendar se je letos vreme prvič razjasnilo šele pred dvema tednoma. Malce ironično bi lahko zapisali, da vreme pod »streho sveta« prav nikoli ni dobro. Če je slabo, vzpon na Everest ni mogoč, če je dobro, pa nastane pri zadnjem taboru že tolikšna gneča, da je vzpon nevaren zaradi soplezalcev.

Nepalski šerpa Apa, ki je osvojil vrh Everesta že rekordnih 21-krat, je povedal, da bi plezalci radi izkoristili ugodne vremenske razmere, ker je lepo vreme vedno kratkotrajno in se bojijo, da ne bodo imeli druge priložnosti za vzpon na vrh. Apa je prepričan, da je hoja gor in dol po isti ledeni poti, po kateri hodijo tudi številni drugi plezalci, tvegano početje, zlasti za plezalce, ki so plezali vso noč od zadnjega tabora na 8000 metrih nadmorske višine.

»Vse se še poslabša, kadar morajo dodatno čakati nekaj ur,« je pojasnil Apa. Gimire je povedal, da se morajo skupine plezalcev same odločiti, ali so razmere dovolj varne, da lahko nadaljujejo pot. »V baznem taboru imamo svoje predstavnike, višje pa se morajo plezalci zanesti samo nase,« je dodal Gimire. Vlada namerava odpreti sezonski urad v baznem taboru, v katerem bodo delali zdravniki, vremenoslovci in varnostniki, vsakemu plezalcu pa nameravajo dodeliti tudi sledilno napravo.

';