Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Poletov namig in nasvet za družinsko kolesarjenje

Tudi vi v najtoplejšem delu leta prisegate na dvokolesno rekreacijo? Z našimi predlogi in nasveti vas čaka nekaj nepozabnih doživetij!

A najprej je treba poskrbeti za varen transport koles do izhodiščne točke. Nosilcev je več vrst in najpogostejši so še vedno strešni, čeprav jim tisti »za na kljuko« že tesno sledijo. Vse bolj praktični so, ker so avtomobili pač vedno večji, višji in širši in je zato stegovanje čez streho z vsakim modelom avta težje. Tudi odpiranje zadnjih, prtljažnih vrat je omogočeno, kajti nosilci se zlahka umaknejo s kolesi vred, ne da bi morali vse skupaj sneti z vlečne kljuke.

 

Priporočamo take nosilce, v katere se vpne celo kolo, in ne takšne, pri katerih se na primer sname prvi obročnik. Saj veste, zakaj: ker je v tem primeru prtljažni prostor poln obročnikov. Na tak nosilec boste lažje dali kolesa, če bo prvo kolo obrnjeno s krmilom v smeri vožnje, drugo nazaj in spet tretje naprej ter četrto nazaj. Vedno kupujte nosilce, ki so narejeni za vaše vozilo in se lahko zaklenejo. To ne velja zgolj zaradi zaščite pred krajo, temveč predvsem zaradi tega, da bo vožnja varna in se nosilci med njo ne bodo odprli. Enako velja za strešne in prtljažne nosilce.
Pri strešnih nosilcih koles je največkrat glavna ovira višina. Manjši namreč težje pripnejo kolesa, a se da to zagato rešiti zelo elegantno. Zložljiva pručka, ki je vedno v prtljažnem prostoru, je nujni del kolesarske opreme, kajti plezanje po pragovih avtomobila vas bo spravljalo ob živce.

 

Bodite skrajno pozorni na višino vozila s kolesi vred. Ko so kolesa na strehi, tudi ne smejo imeti na sebi nič dodatne opreme, kot so bidoni, otroški sedeži ali števci, da se med potjo kaj ne izgubi in ne povzroči nesreče. V avto si dajte še nekaj kolesarskega orodja, ker se doma skoraj vedno kaj pozabi priviti ali nastaviti. Ker imajo otroška kolesa drugačno dimenzijo plaščev kot tista, ki jih vozijo odrasli, preverite dimenzije in se oskrbite z ustreznimi rezervnimi zračnicami, pripadajočim orodjem za prvo pomoč ter seveda s tlačilko.

No, imamo nosilce in znamo vpeti kolesa! Pa smo vešči tudi lažjih popravil, če slučajno pride do okvare? Če nismo, potem je bolje, da se z avtom ne odpeljemo nikamor ter kolesarske izlete začnemo in končamo kar doma. Kaj hitro se vam lahko namreč zgodi, da boste kolesarili tam, kjer boste težko dobili pomoč.! Pred vsakim izletom morate preveriti tudi, če so kolesa sploh v brezhibnem stanju, kajti ko boste nekje na izhodiščni točki načrtovanega izleta, kolesarskega servisa najverjetneje ne bo posebej blizu. Enako je z avtomobilom, vendar nam tega ni treba posebej poudarjati, kajne? Tako kot tega ne, da ne pozabite na čelado. Zdaj pa na pot!

 

 

Goriška brda, prvič
Izhodiščna točka: grad Dobrovo
Avto parkirajte ob gradu Dobrovo. Nadaljujte v smeri Medane, čez Ceglo, Vipolže, do Šmartna. Vredna ogleda je tudi vas Biljana, oziroma, kamorkoli boste zavili, v katerokoli vas, bo primerljivo z italijansko Toskano. Osnovni krog, ki je skoraj nujen za vsakega kolesarja poteka: Dobrovo - Zali Breg - Šmartno - Gonjače - Kojsko - Hum - Cerovo - Vipolže - Ceglo –Medana-Dobrovo

Dolžina: 20 km, višinska razlika: 300 m
Posebnosti: Goriška brda so zelo hribovita, zato zahtevajo malce boljšo pripravljenost. Zaradi ozkih cest niso najprimernejša za družinsko kolesarjenje, prej za kolesarjenje v dvoje. Ceste so v celoti asfaltirane, promet ni gost. Goriška brda so najlepša ob koncu maja in začetku junija, ko cvetijo češnje. Njim v čast je vsak prvi vikend v juniju Praznik češenj, največji vsakoletni praznik v Brdih. V jesenskem času si je nujno treba ogledati prepolne brajde in kakijeve nasade …

Najboljši čas za izlet: april, maj,september,oktober

 

Goriška brda, drugič
Izhodiščna točka: Dobrovo
Štartamo v Dobrovem in se peljemo skozi Neblo in naprej skozi vas Drnovk, Višnjevik in Krasno. Takoj za Krasnim zavijemo na slemensko cesto Vrhovlje – Lig. Na tej poti se ponuja krasen razgled na cela Brda. Spustimo se v vas Lig, in še globje skozi vas Lovišče in Strmec do Britofa. Približno 10 km kolesarimo ob državni meji skozi kraj Miček, tik ob reki Idrijci do vasi Golo Brdo. Tu gremo naprej v smeri Dobrovo, peljemo se skozi Vrhovlje pri Kožbani in Kožbano, sledi spust in zaključna ravnina mimo Peternela in Neblega do Dobrovega.

Dolžina: 50 km
Višinska razlika: 700 m
Posebnosti: Še ena za zahtevne kolesarje, ki radi kolesarijo tudi po makadamu. Razgledni stolp na Mejniku, nad vasjo Gonjačem je prav gotovo točka, ki jo morate obiskati. Je osrednja točka v Goriških brdih in razgledišče, ki ob lepem vremenu ponuja čudovite razglede na Goriška brda, Furlanijo, Karnijske in Julijske Alpe, Trnovski gozd, Dolomite, Kras, Tržaški zaliv in Vipavsko dolino. Razgledni stolp je visok 23 metrov, ima 144 stopnic in je bil zgrajen leta 1961.
Najboljši čas izleta: april, maj, september, oktober

 

Čez Goričko
Izhodiščna točka: Moravske Toplice
Iz Moravskih Toplic vodi kolesarska steza proti Tešanovcem in Bogojini. Pot nadaljujete proti Filovcem. Skozi gozd se po rahlem vzponu in hitrem spustu pripeljete do vasi Bukovnica. Pot se nadaljuje proti Motvarjevcem in nato naprej prek Pordašincev v Prosenjakovce. Tu se lahko odločite za krajšo pot med vinogradi in sadovnjaki skozi Selo in Vučjo Gomilo in nazaj proti Moravskim Toplicam, lahko pa izberete daljšo skozi Berkovce, Ivanjševce, Ratkovce, Kančevce, Ivanovce, Sebeborce in Martjance do Moravskih Toplic.

Dolžina: 45 km, višinska razlika: 300 m
Posebnosti: Krajša pot pelje med vinogradi v neposredni bližini Moravskih Toplic, kjer lahko v vinotočih, vinskih kleteh in na turističnih kmetijah poskusite domače dobrote in vina. Primerno tudi za družinsko kolesarjenje, kopanje v toplicah je obvezno. Zlasti otroci bodo prišli na svoj račun, saj imajo Terme 3000, ene najbolj zanimivih vodnih igral v državi. Najvišji vrh na Goričkem sega nad morje le 418 metrov, pa vendar ponuja pogled na avstrijsko južno Gradiščansko - Naravni park Raab in slovensko Porabje in stražno krajino na Madžarskem - Narodni park Őrség - prostor trideželnega parka, ki je bil zmeraj stičišče kultur in narodov. 
Najboljši čas izleta: pomlad, zgodnje poletje, jesen

 

 

Belokranjska »klasika«
Izhodiščna točka: Semič.
Pot iz Semiča nadaljujemo proti Gabru in Vrčicam do Črmošnjic ter od tu proti Gačam do Smučišča Bela. Z Gač pot nadaljujemo proti Komarni vasi in Mirni gori. Tam z razglednega stolpa občudujemo celotno Belo krajino in del Hrvaške. Ob lepem vremenu je razgled izjemen. Novih moči za nadaljevanje poti si naberemo v planinskem domu. Pot se spusti do Planine, nekdanje kočevarske vasi, v kateri si lahko ogledamo muzej za spravilo lesa ter del kočevarske zapuščine. Pot nadaljujemo v Vrčice in nazaj v Semič.
Dolžina: 30 km
Višinska razlika: 800 m
Posebnosti: Že začetek poti z vzponom na Semiško goro nam nakaže, da je pot primerna za zahtevnejše rekreativce. Na Mirni gori lahko z razglednega stolpa občudujemo celotno Belo krajino in del Hrvaške. Ob lepem vremenu je razgled izjemen. Kolpa ima »magično« moč in tudi zdaj, ko je večji del obdan z žico, boste zagotovo našli miren kotiček za osvežitev. Vigred je tradicionalna turistično vinarska oz. kulturna prireditev, ki se v Metliki odvija tri dni na treh trgih v starem mestnem jedru v mesecu maju. Jurjevanje pa je najstarejši folklorni festival v Sloveniji, ki poteka v juniju. Seveda pa morate poskusiti njihovo pristno Belokranjsko pogačo, skupaj s kozarcem Metliške črnine.
Najboljši čas izleta: poletje

 

Od Šobca do Kamn
Izhodiščna točka: kamp Šobec
Parkiramo pred kampom Šobec (ker se bomo po izletu šli kopati v jezero). Kolesarimo čez Lesce v smeri Begunj. Grad Kamen je streljaj iz Begunj. Vreden ogleda, zlasti otrokom bo všeč. Starši se bodo v Dragi spomnili, o čem poje Avsenikova pesem Tam, kjer murke cveto. Vrnemo se lahko po isti poti ali pa v Begunjah zavijemo desno proti Žirovnici in Vrbi, kjer si lahko ogledamo rojstno hišo Franceta Prešerna. Iz Vrbe do Šobca se vračamo po stari cesti proti Bledu in Lescami.

Dolžina: 35 km
Višinska razlika: 300 m
Posebnosti: Avsenik, Grad Kamen, France Prešeren, Fran Saleški Finžgar, Matija Čop - vse njihove rojstne hiše se nahajajo med Begunjami, Žirovnico in Vrbo.Vmes lahko obiščemo letališče Lesce ali se v Begunjah okrepčamo pri Avseniku.  Odličen izlet za celo družino! Ceste so lepe in neprometne.
Najboljši čas izleta: pomlad, poletje, jesen

 

 

Morska
Izhodiščna točka: pred Strunjanom
Avto parkirajte na vstopu v Strunjan. S kolesom se odpravite v smeri Portoroža, vendar ne po glavni cesti ali čez Pacug, temveč čez predor Valeta. Predor bo še posebej zanimiv otrokom. Če boste kolesarili v poletnih mesecih, bo ta del poti pravi ščit pred visokimi temperaturami. Izhod iz predora je že v Portorožu. Spustite se čisto do obale in čez Lucijo nadaljujte mimo portoroške marine. Naš cilj je Sečovlje in portoroško letališče. Do tja pelje kolesarska pot, makadam je zelo lepo urejen, klancev ni, le vročina je lahko moteča. Ko si na letališču opomoremo, se lahko vrnemo po isti poti, lahko pa v Portorožu nadaljujemo proti Bernardinu in po klancu navzgor proti Piranu. Na vrhu klanca se ne spustimo v Piran, ampak gremo desno proti Strunjanu, kjer bo kmalu sledil zgolj spust. Na tej poti se lahko priključite tudi Parenzani, Porečanki, eni od najlepših poti, ki pelje po nekdanji železniški progi med Trstom in Porečom.

Dolžina: 30 km, višinska razlika 250 m
Posebnosti: V poletnih mesecih velja zelo paziti na promet. Razen v predoru, seveda, kjer je promet za avtomobile prepovedan. Slovenska Istra je zimski raj za vrhunske in tiste resnejše rekreativne kolesarje, saj jih je celo zimo pogosto videvati na cestah. V poletnem času se zaradi visokih vročini zgibajte kolesarjenja tam, zato pa toliko večkrat pojdite v spomladanskem in jesenskem času. Verjetno ni potrebno omenjati njihov Malvazije, praznika Refoška, Solinarskega praznika, festivala špargljev, praznika oljk, vina in rib, ribiškega praznika…
Najboljši čas izleta: pomlad, jesen

Kranjska »klobasa«
Izhodiščna točka: Vodnjak v starem delu mesta Kranj
Od vodnjaka nadaljujete mimo pošte čez Kokrški most in naravnost do prvega semaforja, kjer nadaljujete v smeri Preddvora. Vmes boste prečkali Britof, Milje, Visoko, Hotemaže, Tupaliče in prispeli do Preddvora. Ob jezeru lahko počijete in nadaljujete naprej čez Preddvor in Zgornjo Belo nazaj proti Kranju. Na Kokrici zavijete proti centru mesta in kmalu boste spet na izhodiščni točki.

Dolžina: 30 km
Višinska razlika: 220 m
Posebnosti: Kranj se promovira kot Prešernovo mesto, v katerem si obiskovalci lahko ogledajo Prešernov gaj, Prešernovo hišo, Galerijo Prešernovih nagrajencev, Prešernovo hišo in Prešernov spomenik pred Prešernovim gledališčem, poleg tega pa seveda tudi prenovljene trge in ulice v Starem Kranju, rove pod starim Kranjem, kanjon Kokre, Vodovodni stolp, Pungart, Gorenjski muzej, Layerjevo hišo in druge turistične znamenitosti. V Kranju smo zaradi Franceta Prešerna in Kranjske klobase, mar ne? Ni ga kolesarja, ki mu po dobrem kolesarskem izletu, ne bi prijala. Dober tek! Izlet je primeren za celo družino.

Najboljši čas izleta: poletje in jesen

 

Solkan – Plave – Solkan
Izhodiščna točka: Solkan
Pred kratkim odprta popolnoma nova kolesarska steza od Solkana do Plav je trenutno najnovejša družinsko kolesarska destinacija. Začnemo v Solkanu in gremo čez Solkanski most proti Brdom, kjer bomo kmalu opazili tablo, ki kaže na novo kolesarsko stezo. Dolga je slabih 10 km, široka je 2,5 metra, vmes pa boste srečali kar nekaj okrepčevalnih postaj, kjer si boste lahko odpočili in se naužili krasnih razgledov.

Dolžina: 20 km
Višinska razlika: 450m
Posebnosti: Vmes je nekaj strmih, a kratkih klancev, tako da ne bo nič narobe, če boste nekaj metrov kolo držali »za ušesa« in hodili. Splača se, ker je steza res lepa. Povratek priporočamo po enaki poti. Po kolesarjenju se gre obvezno v Staro, italijansko gorico na kavo. Pozabili smo že, kako lepo mestece je to, kajne? V Novi gorici gredo otroci lahko na kotalkališče ali v skate park, ki je drugi največji v državi. Tradicionalne kmečke domačije in osmice v okolici mesta so pravi naslov za vse, ki uživajo v bogati primorski kuhinji. Navdušili vas bodo ocvirki, pecivo s skuto, domači rezanci (bleki), s pršutom in smetano, kmečki krožnik in kmečka pojedina, pršut in sušena prata, siri, kuhani štruklji, divjačina pripravljena na različne načine, domači kruh in še bi lahko naštevali…

Najboljši čas izleta: pomlad, poletje

Pokljuški krog
Izhodiščna točka: hotel Šport v Goreljku.
Opis poti: S parkirišča pred hotelom zavijete levo po asfaltni poti in nadaljujete nekaj kilometrov vse do odcepa, ki kaže na Zajamnike in Uskovnico. Tu se asfalt konča in ga zamenja zelo dober makadam. Vmes boste srečali idilično vasico Zajamnike, vendar boste morali nekaj korakov peš, da jo boste videli, ker ni opazna s ceste. Okrepčate se lahko v koči na Uskovnici, naprej je nekaj klanca, vendar ne prehudega. Cesta vas pripelje na Rudno polje, kjer je spet asfalt, vse do izhodiščne točke.

Dolžina: 30 km
Višinska razlika: 400m
Posebnosti: Planota Pokljuka je za kolesarje najlepša poleti. V teh dneh vabi v svoje naročje; borovnice, gobe, udobni izleti. Izkoristite dober zrak za kolesarjenje po dobrih makadamskih in malce slabših asfaltnih poteh. Zajamniki so prav gotovo eden najlepših zaselkov v Sloveniji! Čudovita pot za družinsko kolesarjenje. Prav tako Uskovnica s svojo znamenito kočo, v kateri boste lahko poskusili same domače dobrote z žganci in kislim mlekom na čelu. Na Rudnem polju stoji moderen športni center s hotelom, ki ima prav tako izbrano ponudbo za vsak okus.
Najboljši čas za izlet: poletje

 

';