Feldenkrais? Kdo ali kaj je to?
Ljudje se vedno ravnamo po svojih ponotranjenih navadah. » Jem, hodim, govorim, mislim, ljubim tako, kako se občutim… torej po svoji sliki o mojem jazu«. S temi besedami se začenja knjiga Bewusstheit durch Bewegung (Zavedanje zaradi gibanja) Mošeja Feldenkraisa. To je osnovna misel Feldenkraisove metode, iz katere je Wim Luijpers razvil Sproščeni Tek. Posledična ideja je bila: Če hočemo bolje živeti, moramo te navade vedno znova postavljati pod vprašaj ter preizkušati nove, da najdemo kaj boljšega.
Moše Feldenkrais se je rodil pred sto štirimi leti v Rusiji. V Franciji je študiral fiziko in elektrotehniko. Huda poškodba kolena ga je privedla do tega, da je začel eksperimentirati sam s seboj. Pri tem se je naslanjal na svoje fizikalno-tehnično znanje in na praktične izkušnje z judom. In tako je odkril, kako tesno sta povezana mišljenje in gibanje, kako zelo sta naše telo in način, kako ga gibljemo, odvisna od dogajanja v glavi. Sprememba, ki naj bi bila uspešna, se mora torej začeti tukaj.
Toda kako naj iztrebimo navade, ki so v glavi globoko zakoreninjene? Po Feldenkraisu tega ne moremo storiti s tujim znanjem, pa če je še tako poglobljeno, temveč samo z lastnim odkrivanjem. »Jaz ne poučujem,« je dejal, »vi pa se učite.« Učitelj po Feldenkraisu potemtakem ne poučuje o pravilnem in napačnem gibanju, marveč pomaga človeku, da sam spozna, kako se giblje. To je prva stopnja učenja.
Pozneje – na drugi stopnji – podpira človeka pri tem, da preizkuša nove možnosti, dokler ne odkrije kakšno lažjo. In najlažja bo verjetno tudi najboljša. Ko je ta odkrita, gre samo še za to, da človek s stalnim ponavljanjem te boljše možnosti na novo usmeri svojo glavo.
Feldenkraisovo metodo lahko uporabljamo na mnogih življenjskih področjih. Ne samo pri teku, a tudi pri njem, saj nam pomaga, da spet najdemo svoje izgubljeno otroško vedenje o lahkotnem tekanju. Védenje, ki sta ga zasula naša kultura sedenja in življenje v tekmovalni družbi.
Feldenkrais se je s tekači osebno ukvarjal. Bil je temperamenten mož, in nekoč jih je imenoval »največje idiote sveta. Še sanja se jim ne, kako se je treba pravilno gibati, pa zdirjajo na cesto in trenirajo svoje slabe tekalne navade. Tako se tega nikoli ne bodo naučili«. To je bilo v petdesetih letih. Je danes drugače?
Več kot trideset let je od tega, kar je Moše Feldenkrais umrl v Izraelu leta 1984. Njegov ceh, ki je dejaven po vsem svetu, pa ohranja in razvija njegovo duhovno dediščino.
