Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Asimetričnost med kolesarjenjem: diagnostika in intervencije

V športih, v katerih prevladujejo različne vrste enostranskega gibanja, se lateralna asimetrija zgolj povečuje in lahko dolgoročno privede do poškodb gibalnega aparata. V športih, za katere je značilno ciklično gibanje (tek, kolesarjenje, itd.), pa je asimetrija problem tudi z vidika fizične zmogljivosti. V tem prispevku se bomo osredotočili na diagnostiko kolesarja v smislu lateralnih (a)simetrij in predstavili nekaj praktičnih vzvodov za njihovo odpravo.

Z biomehanskega vidika med kolesarjenjem govorimo o dveh vrstah (a)simetrij: 1) (a)simetrije v kinematiki gibanja in 2) (a)simetrije v dinamiki gibanja. Oba vidika sta pomembna in sta pogosto tesno povezana in soodvisna. Za praktično pomembno asimetrijo velja razlika med levo in desno stranjo, ki je večja od 8–12 odstotkov. Literatura in naša praktična opažanja kažejo, da se med kolesarjenjem pojavljajo lateralne razlike, ki segajo čez 20 odstotkov in so največkrat posledica pretekle ali trenutne poškodbe.

Vrednotenje lateralnih asimetrij med kolesarjenjem je mogoče s spremljanjem gibanja v 3D-prostoru in meritvijo sil na pedalih. Vpliv asimetrij v dinamiki poganjanja pedalov je bil večkrat predmet znanstvenih raziskav. Kljub cikličnemu gibanju so mnogi raziskovalci poročali o zmanjšani mehanski učinkovitosti in povečani porabi energije pri kolesarjih z večjimi razlikami med levo in desno stranjo. Zanimiva je ugotovitev, da nekateri kolesarji izboljšajo simetričnost pri višjih obremenitvah v primerjavi z nizko intenzivnim kolesarjenjem. Čeprav bi z vidika tekmovalnega kolesarstva, v katerem se med tekmovanji v povprečju dosegajo višje intenzivnosti, to pomenilo manjšo omejitev, je treba upoštevati tudi vse treninge/vožnje, pri katerih so intenzivnosti nižje in se nesimetričnost poganjanja pedalov lahko še stopnjuje ter pozneje izrazi tudi pri višjih intenzivnostih.

 

Spuščanje pete

Zelo pogosto prisotna (a)simetrija med kolesarjenjem je orientacija pedala v fazi potiska in različne mehanske učinkovitosti. To se največkrat pojavi kot posledica manjše mišični moči mečnih mišic, ko peta pade pod pedal v trenutku, ko je gonilka v sprednji horizontalni legi. Najbolj je izražena pri ljudeh, ki so imeli poškodovano nogo z dalj časa trajajočo imobilizacijo. Pri večjih intenzivnostih je moč mečne mišice prešibka, da bi prenesla obremenitev, ki jo ustvarijo mišice na zgornjem delu noge. S tem nastajajo izgube pri prenosu potisne energije na pedale. Za točno določitev tega problema so potrebni pedali, ki zaznavajo orientacijo pedala in smer vektorja sile. Kolesarjem, pri katerih ugotovimo opisani problem, največkrat svetujemo še meritve simetrij mišične jakosti. V prej omenjenem primeru se pogosto ugotovi, da ima stran, na kateri je peta niže, nižjo raven lokalne mišične jakosti mečnih mišic, kar je mogoče odpraviti zgolj s krepitvijo šibkejše strani.

Do istega problema (spuščanje pete) lahko privede tudi napačna nastavitev kolesa. Če je sedež postavljen prenizko, bo verjetno kolesar to poskušal nadomestiti s spuščanjem pete, da bo zagotovil boljše izhodišče za razvoj mišične sile prek kolenskega sklepa. Manj pogost razlog, a zato nič manj pomemben, pa je lahko različna dolžina spodnjih udov. To lahko privede do spusta pete pod ravnino pedala pri nogi, ki je daljša. Tovrstne težave je treba obravnavati previdno in najprej ugotoviti izvor za različno dolžino udov. Če so različno dolge kosti, je smiselno podložiti ploščico za vpenjanje v pedal na krajši nogi. Ko ugotovimo razliko v dolžini nog zaradi mehkotkivnih razlogov, ki jih lahko zaznamo kot asimetrijo sklepne mobilnosti/podajnosti zlasti v področju kolka, je bolj smiselno iskati simetrije s ciljno kinezioterapevtsko obravnavo. Asimetrije v naklonu pedala se izražajo tudi v obsegih gibanja in amplitudi iztega/upogiba kolka, kolena in gležnja. Zato je potrebna previdnost, da skrajne vrednosti gibanja teh sklepov ne segajo zunaj varnih območij gibanja na obeh straneh.

Grafični primer razlike v naklonu pedala zaradi različne dolžine nog (leva noga daljša za 1,5 cm).

Mehanska učinkovitost

Drug primer najbolj pogoste asimetrije je različna mehanska učinkovitost celotnega cikla pedala med levo in desno stranjo. Nastane kot posledica predhodnega stanja poškodbe ali bolečine, ki se kaže tudi v različni mišični jakosti. V omenjenih primerih kolesarji zavestno več pozornosti posvetijo tisti nogi, za katero menijo, da je šibkejša oziroma je bila poškodovana/boleča. Ravno zaradi povečane zavestne kontrole se poveča mehanska učinkovitost, ki izhaja iz aktivnega dviga noge v zadnji fazi obrata. Tovrstna odstopanja je mogoče ugotoviti zgolj z merjenjem sil na pedalih in grafičnim prikazom mehanske učinkovitosti (prikazano na sliki). Najbolj učinkovit način za odpravo takšne asimetrije je prek zavestnega nadzora potiska obeh nog pri različnih frekvencah obračanja pedalov.

Moč

Tretja najbolj pogosta asimetrija med kolesarjenjem je moč, s katero kolesar poganja z levo in desno stranjo. Najprej je treba vedeti, da se moč računa iz kotne hitrosti in navora. Slednji je produkt učinkovite sile in dolžine gonilke. Ob teh predpostavkah se lahko razlike v moči pojavljajo bodisi zaradi hitrosti potiska z eno ali drugo stranjo bodisi zaradi deleža učinkovite sile. V naši praksi pogosto ugotavljamo povezave med asimetrijo mišične jakosti iztegovalk kolena in asimetrijo učinkovite sile in moči. Najbolj primerna rešitev za to je dodatna krepitev mišic šibkejše strani.

Indeks učinkovitosti (rdeča=leva, modra=desna) na skali kota gonilke (od najvišje točke do najvišje točke). Očitna razlika v aktivnem dvigu stopala na levi strani v zadnji fazi obrata.

Sklep

Simetričnost med kolesarjenjem je zelo pomembna za učinkovito kolesarjenje. Za natančno ugotovitev vzrokov asimetričnosti sta potrebna primerna tehnologija in znanje uporabnika za pravilno interpretacijo. Ko ugotovimo asimetrije, je najprej treba poskrbeti za vse posredne dejavnike, kot je na primer položaj telesa oziroma nastavitve kolesa. Če so vzroki funkcionalne narave in so reverzibilni, jih je najbolj smiselno odpraviti s ciljno gibalnoterapevtsko obravnavo.

';