Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

2. del seniorskega Le Toura

Pogovor z Vesno

»Življenje dnem ne glede na starost«, vodilo fizioterapije, je tu res doma. Diplomirana fizioterapevtka Vesna Hojan. Prevzela me je njena energija. Asertivnost. Kongruentnost. Divja ženska, v ustvarjalni smeri. Pogovorili sva se srčno, jasno in glasno.

Vesna Hojan, za vedno fizioterapevtka, za vedno športnica?

Od štiristo ovir do maratona in štafet, seveda, ampak od tega je že dolgo. Športno štipendijo sem dobila za dosežke na srednjih progah, najbolj pri srcu mi je bila tekma na enaindvajset kilometrov, na kateri sem s časom 1.23.23 kot mlajša mladinka zmagala v članski konkurenci, ter moja izjava na koncu, da bom postala fizioterapevtka. Šport ponuja aktivnost, sprostitev, boljšo organizacijo časa, spoznavanje samega sebe in svojih meja, postavljanje ciljev, spoprijemanje z uspehi in porazi, še bi lahko naštevali. Še vedno lahko črpam iz vsega tega in to mi pomaga pri poklicu.

Ste si kot športnica predstavljali, da boste delali s starostniki?

Mislila sem, da bi rada delala le s športniki, saj je bilo moje mnenje tako, da le športnik lahko razume športnika in ves vloženi trud, disciplino … Zdaj so naši stanovalci moji športniki, sogovorniki, soustvarjalci dneva in sooblikovalci mnenj. Pregovor pravi, da si toliko bogat, kolikor imaš babic, in res je tako.

Delo fizioterapije opravljate holistično. Ogromno dajete pri svojem poklicu. Kako ste zadovoljni? Se dano vrača?

Moje delo me še vedno navdušuje, veliko lahko pomagamo pri ohranjanju in krepitvi zdravja stanovalcev, kar se zelo pozna. Vsak dan je poln doživetij, radosti in hvaležnosti. Že pred leti sem rekla, da če bi imela toliko denarja, da mi ne bi bilo treba delati, bi delala, kar delam, ker me tako zelo osrečuje.

Pravo modrost pridobivamo z leti. Pri vas je nabor modrosti. Knjige se odpirajo. Zaupajo vam pri fizioterapiji. Mišična aktivnost spodbudi oksigenacijo možganov. Prekrvavitev, izdaja. Odprte knjige, z nauki. Nauk za življenje?

Sprejeti sočloveka takšnega, kot je, spodbujati vsakogar v dobrem in dovoliti, da smo enkratni in neponovljivi. Poleg vsega zmerna hrana, redna aktivnost in delati tisto, kar nas osrečuje oziroma za kar smo poklicani.

Dokazujete, da dom starejših ni le postaja. Posameznike ste motivirali, da se odpravijo tudi na Šmarno goro, se vrtijo na domskih plesih, se vsak dan odpravijo iz Dravelj v urbano okolje …

Res je, v devetih letih je 99 stanovalcev iz vozička nazaj na hoji brez pripomočka, 16 jih je zaradi tako boljšega stanja šlo nazaj domov, drugi pa z nami pomagajo iskati vse tiste možnosti, ki bi pripomogle h kakovosti življenja. Najprej moramo odkriti notranjo motivacijo in pozitivne življenjske izkušnje ter vse, na kar smo lahko ponosni in za kar smo lahko hvaležni, potem pa vemo, zakaj ima nekdo rad šport, nekdo drug še predavanja in izlete, tretji rože ali živali, četrti ročna dela … V domu se resnično lahko živi.

Človeka sestavljajo hormoni. Kortizol, hormon smrti, redi, žalosti in večinoma škodi. Na drugi strani oksitocin, hormone sreče, omogoča dobro počutje, zaupanje, blaži bolečine … Opazite vpliv fizioterapije na hormonsko delovanje, na opazno počutje posameznikov?

Boljša predihanost, krepitev mišic, ohranjanje gibljivosti in ravnotežja itd. Fizioterapija daje številne blagodejne učinke. Velik del pa je še naša skrb, tako je vsem laže. Starost naloži medicinske diagnoze. Te se izražajo v ranljivi skrbi zase. Omejena samostojnost. Omejene telesne zmogljivosti in sposobnosti. Do prvotnih ekstremov. Kontrast poti, ki jo spodbuja fizioterapija. Vedno mislim, da je treba gledati, kaj bi nekdo še zmogel, in iskati poti, naj si pri tem pomagamo s kongruentnim modelom, bazalno stimulacijo, pedagogiko Montessorijeve, kinestetiko … Pridružujem se izjavi specialistke psihiatrije Katarine Barbare Štrukelj, dr. med., ki pravi, da človek ni le skupek diagnoz, in dodajam, da je življenje več kot bolezen. S tega vidika imamo vedno možnosti z namenom živeti do zadnjega dne. Večja samostojnost in boljša samopodoba, višja samozavest, poleg zmanjšanja bolečin, pridobitve gibljivosti in drugega.

Klikni za razplet: http://www.polet.si/dan-mladosti/na-koncu-la-toura#overlay-context=dan-m...

Klik na prvo zgodbo: http://www.polet.si/dan-mladosti/le-tour-de-senior

 

 

';